Avto
50 ogledov

Napaka bo še bolela

Dizel Shutterstock
Evropska unija. Danes vse bolj odkrito spoznava rezultate odločitve.

Zdravje. “V realnosti je današnje stanje z izpusti na cesti takšno, da so dejanski izpusti približno na isti ravni, kot so bili, ko je leta 1992 Evropska unija (EU) uvajala standard euro 1,” je evropski komisar za okolje Janez Potočnik nedavno med vrsticami priznal zgrešeno politiko EU glede promocije dizelske tehnologije.

V nasprotju z ZDA ali Japonsko je bila ta namreč v minulih 20 letih ob dokazani navezavi z velikimi naftnimi družbami, ki so potrebovale trg za srednje destilate, v nasprotju z bencinskim pogonom ves čas v privilegiranem položaju. Dizelsko gorivo je bilo namreč manj obdavčeno, prav tako so kljub precej večjim izpustom trdnih delcev in drugih okolju nevarnih snovi številne izjeme pri dizelski tehnologiji 20 let dopuščali standardi euro od 2 do 5. Šele euro 6, ki bo začel veljati septembra, pomeni konkreten korak naprej, predvsem glede nevarnih ogljiko- in dušikovodikov, saj bo zelo omejil dovoljen izpust novih dizlov. Vendar pa ima povprečni evropski dizel življenjsko dobo 16 let, kar pomeni, da bodo spornejši modeli še dolgo 
na cestah.

Povedali le dobre plati

“Potrošnike so proizvajalci dobili na svojo stran z utemeljevanjem, da je dizel precej varčnejši, hkrati pa je voznikom ugajal navor takšnih motorjev,” navaja lani objavljena obsežna znanstvena študija Evropski dizelski bum, ki pa opozarja, da je bilo le malokrat omenjeno dejstvo, da ima liter dizelskega goriva 15 odstotkov višjo kalorično vrednost in povprečno 14 odstotkov večjo vsebnost ogljika.

Pisali so si pravila

Silovit razvoj dizlov, predvsem z uvedbo turba in skupnega voda, je evropskim koncernom omogočal kovanje velikih dobičkov, tudi zato, ker so v evropskem avtomobilskem združenju ACEA intenzivno sodelovali pri pisanju novih pravil in leta 2003 Toyoto, ki je trdila, da so dizli tehnologija slepe ulice, celo izključili iz 
pogovorov glede bodočega standarda euro 5.

Če bi v zadnjih 20 letih tako intenzivno razvijali bencinski motor, bi bila situacija precej čistejša, pravijo neodvisni strokovnjaki. Tako pa so se šele pred kratkim pojavili zelo učinkoviti in prožni mali turbobencinski motorji, prvi evropski hibrid pa je na cesto prišel šele leta 2009, pa še ta je bil dizelski.

Komentarjev 18
  • Žurnalček 08:12 25.april 2014.

    Načrpana nafta ima količnik 100 . Od tega dobimo z frakcijami tako na oko 30% dizla, 50% bencina in 20% mazuta. KDO in KAJ naj bi po Potočniku moral porabiti 30% dizla , ki je v tej situaciji in nasploh ...prikaži večh STRANSKI produkt destilacije , če želimo iz nafte dobiti bencin ? Kemik pa glih ni tale Potočnik ! Tale članek je največja traparija, kar sem jih kdaj prečital !

  • Žurnalček 08:03 25.april 2014.

    Dizel ni narejena zmes , ampak destilacija , ki v današnjih časih precej bolje frakcira črno zlato , kot nekoč. Drugo je manjša poraba in boljše izgorevanje dizla. Verjetno je procent avto dizlov precej večji kot nekoč in se te ...prikaži veče dve stvari izenaćita , tako da je ućinek 0 , samo kakšen bi pa bil , z takim številom dizlov , če e bi naredili tega. Jaz imam svoj nos in mi ni treba takšne statistike niti gledat. Nekoč nisi mogel imeti odprtega okna , kam šele da si vozil normalno za dizlom. Danes sploh ne veš da si za dizlom , razen v Srbiji , Bosni , Hrvaški , napisal njih , ker moraš tam dizla spustiti naprej na 100m , če hočeš , da ni ne pokvari air condišna v tvoji kabini !

  • ee99 22:30 23.april 2014.

    Evropi dizla celo primanjkuje, tako da ga s tankarji vozijo iz ZDA, v obratno smer pa bencin, kar je že samo po sebi bolano in noro, da je še zmeraj cenejši kot bencin. Seveda ne bi bil, če ne bi ...prikaži več imel nižje trošarine. Res bi rad vedel en pameten razlog za to.