Avto
8210 ogledov

Nekdo v ekipi Bratuškove ima veliko figo v žepu

Alenka Bratušek Saša Despot
Na ministrstvu s sklicevanjem na nekdanje stališče policije blokirali preboj pri nadzoru nad hudimi prometnimi prekrškarji. Dars povsem izvisel.

Poročali smo že o naboru sprememb, ki so jih na Ministrstvu za infrastrukturo predstavili za izboljšanje prometne varnosti. Med glavnimi pridobitvami so precej strožje obravnavanje alkoholiziranih voznikov na cesti, pravna podlaga za avtomatizirano kaznovanje voznikov ali lastnikov vozil, ujetih na radar, ter precej strožji odnos do mobilnikov za volanom.

Na ministrstvu, ki ga vodi Alenka Bratušek, so tudi prikimali zahtevam mestnih redarstev, da bodo lahko odslej imeli na svojih vozilih modre luči in sirene. 

Pred mikrofoni: "Učinkovit nadzor, učinkovit nadzor ..."

Celotna EU in tudi Slovenija zaostaja za dolgoročnimi strateškimi cilji zmanjšanja števila najhujših prometnih nesreč. Bolj kot se izteka dolgoročno obdobje izvedbenih načrtov za izboljšave (za EU v obdobju 2010 - 2020, za Slovenijo 2013 - 2022), pogosteje vodilni funkcionarji in politiki, od komisarke Violete Bulc do domačih notranjih in infrastrukturnih ministrov, generalnih direktorjev policije in ostalih poudarjajo, da je poleg vseh drugih preventivnih in samozaščitnih ukrepov potrebno okrepiti tudi učinkovit nadzor nad kršitelji. Med vse bolj perečimi prometnicami se zaradi stalno naraščajočega prometa uvrščajo avtoceste. Lani je na njih umrlo kar 15 udeležencev. Poglavitna razloga za nastanek nesreč sta previsoka hitrost in prekratka varnostna razdalja.

V slovenski Resoluciji o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa 2013 - 2022 so tako med nalogami, ki bi jim morale slediti institucije, zapisane:

- Zagotoviti učinkovit nadzor prometa na avtomobilskih cestah in hitrih cestah;
- povečati vidnost policijskega nadzora,
- zagotoviti multidisciplinaren nadzor cestnega prometa,
- zagotoviti učinkovit nadzor nad večkratnimi kršitelji cestno prometnih predpisov.

Avstrija in avtocesta Sosedje Avto Sprememba pri najvišji dovoljeni hitrosti na avtocesti

Realno stanje - en stacionarni radar na 80 km, en merilnik razdalje na 60 km

Realno stanje glede zmogljivosti avtocestnega nadzora leta 2019 je zelo klavrno. Slovenija ima 781 kilometrov avtocest. Policija, ki je trenutno edina s pooblastili nadzora nad prekrški zaradi hitrosti in varnostne razdalje, ima na razpolago 17 ohišij za stacionarne merilnike hitrosti, v katere premeščajo 10 dopplerskih merilnikov hitrosti - enega na približno 80 kilometrov avtocest. 

Provida Ž24 razkriva Avto S slovenskimi policijskimi providami je nekaj hudo narobe

Poleg tega imajo na razpolago še 15 delujočih vozil s sistemom videonadzora hitrosti (provide), 13 laserskih merilnikov, ki omogočajo video zapis (na fotografiji spodaj) in so edine naprave v Sloveniji, ki so uradno certificirane za merjenje varnostne razdalje, tri dopplerske merilnike v premičnih ohišjih in 13 dopplerskih merilnikov, vgrajenih v vozila. Vsi policijski dopplerski merilniki so narejeni na podlagi razmeroma zastarele tehnologije 2D radarjev, ki ne omogoča hkratnih meritev hitrosti večjega števila vozil na obeh straneh avtoceste. Prav tako ne znajo meriti varnostne razdalje, zaznavati vožnje v napačno smer ali vožnje s slušalko na ušesu. Takšni sposobni merilniki so namreč že nekaj let na trgu, uporablja jih že več zahodnoevropskih držav, z njimi učinkovito umirjajo avtocestni promet in preprečujejo zelo nevarne prekrške, ki se sicer pogosto končajo najmanj z nesrečo z gmotno škodo, gotovo pa z dolgimi zastoji.

Pri vseh omenjenih policijskih merilnikih je mogoče nadzor uveljavljati brez ustavljanja vozila, kazen pride po pošti. Občasno si na avtocestah pri policiji pomagajo tudi s klasičnimi laserskimi merilniki, a je takšen nadzor težaven, saj od policista zahteva, da mora po meritvi začeti loviti kršitelja, ga ustaviti ter ga takoj soočiti s prekrškom. 

Vsa zadnja leta pri policiji tožijo, da na voljo ni dovolj sredstev za nabavo novih merilnikov in da so kadrovsko podhranjeni. Tudi sisteme sekcijskega merjenja na sedmih avtocestnih odsekih, katerih vpeljava zaradi pravne nedoročenosti stoji že več kot leto dni, ne bi financirala policija, temveč Dars, uporabljala pa bi jih policija.

Radar | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Dars leta 2016: Izkoristimo, kar že imamo

Dars je že leta 2016 pred takratnimi spremembami zakona na pobudo ministrstva poslal predloge, s kakšnimi že z obstoječimi tehničnimi rešitvami pri upravljalcu cest vidijo možnost izboljšanja stanja glede nevarnih prekrškov. Na Darsu so takrat ministrstvo spomnili, da imajo zaradi učinkovitega upravljanja prometnega toka na celotnem avtocestnem križu razpredeno mrežo večjega števila različnih senzorjev in kamer, ki imajo tudi zmožnost zaznave prometnih prekrškov, a po trenutni zakonodaji takšni podatki ne morejo avtomatsko služiti kot dokaz o prekršku.

Dars je zato predlagal prilagoditev zakonodaje, da bi lahko razne posnetke in zaznave senzorjev, kot je vožnja v napačno smer, ustavljanje v predorih, vožnja po sredini med dvema pasovoma in podobno avtomatsko odstopili policiji, ki bi prevzela skrb za kaznovanje.

Brez uspeha.

policijska kontrola To so novosti Avto Razkrivamo - takšne pomembne novosti in kazni prinaša novi prometni zakon

Januar 2019: Ministrstvo bi Darsu podelila širše pristojnosti, "če ne bi bilo policije ..."

Zelo zanimivo pa je nadaljevanje zgodbe. Na ministrstvu so januarja 2019, torej pred dvema mesecema in pol takole razložili zaplet iz leta 2016:

"Četudi imamo še tako restriktivno zakonodajo in visoke globe, je ves trud zaman, saj je ključ uspeha prav v stopnji pričakovanja, da bo voznik na svoji poti ustavljen in kontroliran. Višja, ko je ta stopnja, bolj ljudje spoštujejo prometna pravila in predpise, in obratno. Prav slednje pa nas je na Ministrstvu za infrastrukturo v letu 2016 spodbudilo k oblikovanju rešitev, s katerimi bi povečali učinkovitost in obseg nadzora na avtocestah in hitrih cestah."

"Policija takrat naši rešitvi žal ni bila naklonjena."

MZI

"V ta namen je bil na Ministrstvu za infrastrukturo pripravljen nabor pooblastil (npr. nadzor varnostne razdalje, največje dovoljenje hitrosti vozil, preseganja dovoljenih mas vozil, izrednih prevozov, prehitevanja vozil, upoštevanja prometne signalizacije), ki bi prispevali k večji prometni varnosti in bi jih lahko poleg policije izvajali tudi cestninski nadzorniki. To ne pomeni, da bi cestninski nadzorniki, ki že sedaj izvajajo določena pooblastila po Zakonu o pravilih cestnega prometa, prvenstveno izvajali nadzor cestnega prometa, saj bi bilo njihovo osnovno poslanstvo še vedno izvajanje učinkovitega nadzora nad pravilnim cestninjenjem. S tem nismo želeli posegati v sistemsko ureditev nadzora prometne varnosti na način, da bi komur koli odvzemali pristojnosti ali pooblastila, ampak je bila naša želja zgolj ta, da za to odgovorno nalogo zadolžimo še en nadzorni organ in na ta način povečamo stopnjo pričakovanja, da bo voznik tudi avtocesti ali hitri cesti ustavljen in kontroliran."

Zakaj teh predlogov na ministrstvu pred dobrimi tremi leti niso prelili v zakon? "Policija takrat naši rešitvi žal ni bila naklonjena," so pojasnili na ministrstvu januarja letos. In aprila 2019, dva meseca in pol kasneje, znova predlagali spremembe zakonodaje brez upoštevanja Darsovih pobud. 

Policija danes: Ne nasprotujemo!

Na policijo smo v torek vprašali, ali danes tako kot leta 2016 še vedno nasprotujejo širitvi pooblastil Darsovim nadzornikom za nadzor prometa brez ustavljanja. Policija je kratko in jedrnato odgovorila: "Ne."

Radar | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Dars: Nihče nas ni nič vprašal

Na Dars smo vprašali, ali so z ministrstva pred tokratnimi spremembami naslovili nanje kakršenokoli dopis, naj podajo predloge za spremembe. Na Darsu odgovarjajo: "Niso nas pozvali, da naj pripravimo pobude. Predlog Zakona o pravilih cestnega prometa tudi nismo dobili, da bi lahko pripravili naša stališča."

Spomnimo, na ministrstvu so za Žurnal24 v torek zatrdili, da so se pred pripravo zadnjega besedila s pozivom za posredovanje predlogov obrnili na vsa ministrstva, organe v sestavi ministrstev, občine, upravne enote, AVP, AMZS, nevladnike, "s prošnjo, da javni poziv posredujejo tudi naprej vsem zainteresiranim, torej strokovni in drugi zainteresirani javnosti."

Po naših zanesljivih informacijah takšnega poziva v zadnjem obdobju navkljub zgornji trditvi ministrstva niso prejeli niti na AMZS. Nekdo na ministrstvu laže ali vsaj nerazumno zavaja na izredno pomembnem področju skupinskega pristopa pri  reševanju človeških življenj in izboljševanja prometne varnosti.

andrej.leban@zurnal24.si

Komentarjev 8
  • mirror 19:35 23.april 2019.

    Pri nas se porabi denar za raziskave in projekte, za izvedbo le let pa potem zmanjka denarja. To se dogaja od 2008 dalje. Vedno ista pesem. 2TDK pa je nepotreben, ker ga razen nas nihče drug ne bo uporabljal. Vse ...prikaži veče potencialne vlagatelje in uporabnike je Bratuškova že odgnala.

  • Aro 10:27 18.april 2019.

    Cela ekipa je kot drevo z nazivom figovec :) kdo pa so, niti v parlament ne pridejo na naslednjih volitvah..beda

  • ovca 09:20 18.april 2019.

    Mene pa zanima, kdaj bo javno objavljena statistika, koliko zadrogiranih voznikov povzroči nesrečo? Za alkohol, preveliko hitrost in premajhno varnostno razdaljo, se vodi statistika. Kdaj pa se bo začela voditi statistika, koliko voznikov je bilo pod vplivom različnih drog (pa ...prikaži več začnimo s travo, s tableti, ki se jih dobi za drogiranje na črnem trgu, pa seveda tdi tistimi, ki se jih legalno dobi pri zdravniku - antidepresivi in pomirjevala). No, to, predvsem zadnjo statistiko zelo pogrešam...

Sorodne novice