- Evropska komisija po neuradnih informacijah preučuje možnost, da bi prihodnje različice sistema ISA ob prekoračitvi hitrosti samodejno omejile moč motorja.
- Sedanji sistem ISA voznika le opozarja ali začasno zmanjša hitrost, pri čemer lahko voznik omejitev vedno prekliče s pritiskom na stopalko za plin.
- Strokovnjaki opozarjajo, da trenutna natančnost prepoznavanja omejitev hitrosti še ni dovolj zanesljiva za sistem, ki bi posegal v upravljanje vozila.
Razprava o sistemu inteligentnega pomočnika za hitrost (ISA) dobiva novo razsežnost. Potem ko so se vozniki začeli navajati na zvočna opozorila ob prekoračitvi omejitve hitrosti, se zdaj pojavljajo informacije, da Evropska komisija preučuje precej strožjo različico sistema. Ta bi lahko v prihodnosti ob prekoračitvi dovoljene hitrosti samodejno omejil moč motorja, ne glede na voznikove ukaze.
Britanski Daily Mail, ki se sklicuje na vire iz avtomobilske industrije, poroča, da naj bi Evropska komisija preučevala možnost uporabe satelitske navigacije, digitalnih zemljevidov, kamer in mobilnega omrežja 5G za natančno določanje veljavnih omejitev hitrosti. Če bi vozilo zaznalo prekoračitev hitrosti, bi sistem zmanjšal razpoložljivo moč motorja. Uradnega zakonodajnega predloga za zdaj ni, prav tako Evropska komisija ni predstavila časovnice. Njen predstavnik je poudaril, da gre zgolj za začetne razprave.
Tehnološka osnova sicer že obstaja. Od julija 2024 morajo biti vsa nova vozila, ki prihajajo na evropski trg, opremljena s sistemom ISA. Evropska zakonodaja proizvajalcem omogoča štiri načine opozarjanja voznika: zvočno opozorilo, vibriranje, povečan upor stopalke za plin ali aktivno uravnavanje hitrosti. V slednjem primeru sistem lahko začasno zmanjša moč motorja in vozilo nežno upočasni, vendar lahko voznik omejitev vedno prekliče z močnejšim pritiskom na stopalko za plin.
Podoben pristop že uporablja londonski mestni promet. Sistem v londonskih avtobusih primerja položaj vozila z digitalnim zemljevidom in po doseženi omejitvi vozniku prepreči nadaljnje pospeševanje, pri tem pa ne posega v delovanje zavor. Gre sicer za vozila, ki vozijo po vnaprej določenih trasah in so pod centralnim upravljanjem, zato takšne rešitve ni mogoče neposredno primerjati z uporabo v zasebnih avtomobilih.
Največji izziv ostaja zanesljivost sistema. Britanski raziskovalni center Thatcham Research je ugotovil, da so testirana vozila po uradni evropski metodologiji pravilno prikazovala omejitev hitrosti na več kot 90 odstotkih celotne prevožene poti, kar zadostuje veljavnim zahtevam. Vendar tak način ocenjevanja prikrije napake na odsekih, kjer se omejitve pogosto spreminjajo.
Ko so raziskovalci analizirali vsako posamezno spremembo omejitve hitrosti, denimo z 90 na 70 ali s 70 na 50 kilometrov na uro, je bila uspešnost bistveno nižja. Sistemi v vozilih so pravilno prepoznala le približno tri četrtine sprememb, kar pomeni, da je bil skoraj vsak četrti prikazan podatek napačen. V nekaterih primerih so sistemi prikazovali celo omejitve, ki na britanskih cestah sploh ne obstajajo.
Če sistem voznika zgolj opozarja, so takšne napake predvsem moteče in zmanjšujejo zaupanje v tehnologijo. Povsem drugačne posledice pa bi lahko imelo samodejno omejevanje moči motorja. Napačno zaznana omejitev bi lahko denimo vplivala na varnost med vključevanjem na avtocesto, prehitevanjem ali izogibanjem nevarni situaciji.
Prav zato morebitna zaostritev sistema ISA ni zgolj tehnično vprašanje, pravijo britanski komentatorji. Pred uvedbo bi bilo treba sistemom zagotoviti bistveno višjo stopnjo natančnosti, jasno določiti odgovornost za napačne podatke in predvsem omogočiti zanesljiv način, da lahko voznik v nujni situaciji sistem preglasi. Dokler ti pogoji niso izpolnjeni, lahko ISA ostane le koristen varnostni pripomoček, ne bi pa smel prevzeti odločanja namesto voznika.
Sem mislil da bo v novem avtu koristno, da prepoznava in izpisuje omejitve, pa je skor večkrat narobe kot prav in si z njim dejansko nimaš kej pomagat. Gmaps mejčkeno boljši, ampak še vedno mnogo prevečkrat fovš kaže in to… ...prikaži več včasih smrtno nevarno, npr 60 na AC zaradi preteklih del. Kdor je to predlagal najbrž živi v velemestu in se vozi z metrojem!? Še dobro da v Bruslju samo neodstranljivi zamaški skozi pridejo.
Odlićna ideja,boljša od zamaškov.če je omejitev 80,pelji 80.v čem je problem,v objestnosti?
Kaj pa tisti, ki smo še iz stare šole? V mojih časih znak za naselje ni bil merodajen. V CPP je pisalo: naselje je strnjena gruča hiš, ki daje videz ulice in ob tem pride omejitev 60 km/h - brez… ...prikaži več znakov. Do 1967 leta izven naselja sploh ni bilo omejitve hitrosti. Do leta 1975 ni bilo omejitve na avtocestah. Potem so jo postavili začasno na 120 km/h zaradi naftne krize.