Dars in izvajalci del bodo držali obljubo in do predvidenega skrajnega roka 31. avgust vendarle predali v promet povsem prenovljen kilometrski odsek Celovške ceste v Ljubljani na območju Šentvida med Prušnikovo ulico in križiščem "Jelen".
Ob tem bo tudi priložnost za fototermin ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek.
Odsek je bil vse od izgradnje Šentivškega predora brez možnosti izvoza oziroma uvoza za tiste, ki so želeli predor zapustiti v smer proti centru in obratno. Prav tako zaradi močno povečane stopnje prometa v zadnjih letih odsek vsakodnevno ječi pod težo počasne pločevine, saj gre za osrednjo žilo med Ljubljano in Medvodami ter naprej Škofjo Loko.
Predor Šentvid je bil zgrajen in predan prometu že leta 2008. A iz različnih razlogov, tudi zaradi dolgoletnih pravnih postopkov v zvezi s potrebnimi zemljišči za razširitev križišča bo dobil polno funkcionalen priključek na Celovško cesto šele z letošnjim letom.
Izbrani izvajalec, Gorenjska gradbena družba je z deli začela že lanskega novembra. Glede na takratne obljube naj bi zapora trajala osem mesecev. A je očitno prišlo do podaljšanja, odprtje odseka se bo po obdobju pospešene poletne gradnje v času zmanjšane količine lokalnega prometa zgodila šele tik pred začetkom novega šolskega leta.
V času zapore so morali vozniki okoli 40.000 vozil, ki po podatkih Darsa vsakodnevno uporabljajo odsek za pot proti Gorenjski in v obratni smeri, imeti še dodatno mero potrpljenja ter iznajdljivosti.
Še posebej v fazi zapore izvozov in uvozov na avtocesto so bile na obup domačinov prepolne tudi vzporedne lokalne ceste. Ljubljanski župan Zoran Janković je kmalu našel 'rešitev' in postavil nekaj dodatnih tabel za prepoved prehoda za nelokalni promet.
Kaj vse je novega?
Poleg gradnje priključka na predorsko cev je potekala tudi obsežna rekonstrukcija štiripasovne ceste med omenjenima križiščema. Mednjo je bilo treba prestavitev in novogradnja komunalnih vodov. Celoten projekt povezanih infrastrukturnih posegov na tem območju je predvideval še preureditev semaforiziranega križišča na Celovški cesti pri predoru, razširitev in prenovo dela vpadnice v Ljubljano med križiščem s Prušnikovo ulico pri objektu Galant in križiščem s Kosmačevo ulico pri gostilni Jelen ter rekonstrukcijo semaforiziranih križišč na omenjenih dveh točkah.
Dars je 18 milijonov evrov vreden projekt financiral v višini 90 odstotkov, Direkcija za infrastrukturo pa je primaknila preostalih 10 odstotkov.
Desetletja sanj in obljub o štiripasovnici do Medvod
Kot omenjeno, gre glede na povprečno dnevno obremenitev za enega najbolj obremenjenih odsekov v državi. Prenova bo nekoliko omilila kolone, ne bo pa jih odpravila, saj bo ozko grlo še naprej dvopasovna cesta med Mednim in Medvodami, od katere je odvisno celotno škofjeloško in del kranjskega zaledja.
Država je že leta 2005, torej pred 20 leti s študijami različnih variant začela načrtovati štiripasovnico Jeprca - Stanežiče - Brod in jo tudi kasneje uvrstila v strateške razvojne dokumente. Do danes se je glede izgradnje te zelo potrebne ceste zgodilo malo oziroma praktično nič.
Nekaj časa je na odseku pri Mednem promet celo potekal izmenično enosmerno, ker država ni imela denarja za prenovo dotrajanega železniškega nadvoza. To je bilo v času, ko je bila predsednica vlade zdajšnja ministrica za infrastrukturo.
Ploskati politiku ob odpiranju nove šole, bolnišnice, ceste, itd..., zgrajenih z javnimi sredstvi, je kot, da bi ploskali bankomatu, ki vam je dal vaš denar.
Vsak dan sem se vozil mimo gradbišča.... dejansko bi bilo možno z boljšo organizacijo tole končati že VELIKO VELIKO prej. Včasih se skoraj nič ni dogajalo....
Res je bila ona predsednica. Kdo je bil pa pred njo in je povzročil razdejanje v državnih financah?