V Avto-moto zvezi Slovenije so pripravila analizo prometne varnosti za minulo leto. Sprašujejo se, ali je veliko število smrti v letu 2021, v prometu je umrlo 115 ljudi oziroma 35 več kot leta 2020, znak za preplah? V AMZS opozarjajo, da je bilo leto 2020 zaradi omejitev v času covid-19 in posledično manj prometa na cestah, specifično. Zato so v letošnjo primerjalno analizo zajeli daljše časovno obdobje. V AMZS so zapisali, da je število umrlih na in huje telesno poškodovanih slovenskih cestah v prejšnjem letu sicer precej višje kot zadnjih pet let, a v tem trenutku bi bilo preuranjeno sklepati, da gre za začetek trenda izrazitega poslabševanja prometne varnosti. AMZS je poleg analize in interpretacije podatkov pripravil tudi priporočila, s katerimi bi lahko v Sloveniji v prihodnjih letih naredili nadaljnje korake k zmanjševanju davka, ki ga terjajo ceste.
"Statistiko prometne varnosti prikazujemo z metodo drsečih povprečij petletnih obdobij, ki še vedno kažejo upad najhujših prometnih nesreč, četudi je najbolj žalosten statistični kazalec prometne varnosti, 115 umrlih na naših cestah v 2021, precej slabši kot zadnjih pet let, kjer beležimo povprečno število umrlih na cestah malce manj kot 100 na leto", pojasnjuje avtor analize mag. Jure Kostanjšek, generalni sekretar Avto-moto zveze Slovenije, in dodaja: "V tem trenutku (še) ne moremo oceniti, ali je slaba številka za leto 2021 posledica naključnosti prometnih nesreč, ali pa že gre za obrnjen trend, ki bi terjal drugačen razmislek o potrebnih ukrepih."
Najbolj ogroženi vozniki enoslednih vozil
AMZS analiza kaže, da je bila prometna varnost ponovno zelo slaba pri motoristih in mopedistih, pri kolesarjih in pešcih, kar razkriva tudi spodnji graf. Razočarala je skromna raba varnostnega pasu – med umrlimi jih kar 42 odstotkov ni uporabljalo varnostnega pasu, kar je izjemno zaskrbljujoče. V AMZS kot izrazito problematiko še vedno izpostavljajo alkoholiziranosti – lani je imelo 30 odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom raven alkohola nad dovoljeno mejo. V letu 2021 je začela delovati tudi avtocestna policija, kar v AMZS pozdravljajo, a dodajajo, da podatki znova kažejo, da se velika večina prometnih nesreč z najhujšimi posledicami zgodi na regionalnih cestah in v naseljih, zato bi moral biti nadzor, kot pomemben kamenček v mozaiku prometne varnosti, učinkovit tudi na teh cestah.
AMZS že dalj časa izpostavlja ,da so za napredek nujne aktivnosti na vseh treh segmentih trikotnika prometne varnosti (cestna infrastruktura-vozila-udeleženci v prometu). Dolgoročno bodo k izboljšanju prometne varnosti pomembno prispevala mnogo varnejša in tehnološka izpopolnjena vozila, boljša infrastruktura ter tudi kultura voznikov oziroma bolj ozaveščeni udeleženci v prometu, zato bodo nadaljnji koraki do napredka in zmanjšanja števila nesreč z najhujšim izidom bistveno bolj zahtevni. "Vsekakor je izjemnega pomena, da se na infrastrukturnem delu v nezmanjšanem obsegu nadaljujejo aktivnosti investicijskega vzdrževanja cest ter odpravljanj kritičnih mest, hkrati pa smo načeloma lahko zadovoljni, da se je začela gradnja povezave proti Koroški. Ob tem upamo, da bodo kmalu stekla tudi gradbena dela na odsekih proti Dolenjski oziroma Beli krajini," izpostavlja Kostanjšek in dodaja, da bi si v AMZS glede udeležencev v prometu želeli več sistematičnih spodbud k njihovemu stalnemu izobraževanju, saj se prometna pravila, infrastruktura, pa tudi vozila, nenehno spreminjajo in izboljšujejo.
Kaj bi bilo treba spremeniti?
Da je veliko prostora za napredek na vseh podorčjih je prepričan tudi predsednik Avto-moto zveze Slovenije Andrej Brglez: »Podatki o prometnih nesrečah bi nam morali omogočati celovit pogled in razumevanje ozadja številk. Razlage za boljše ali slabše stanje prometne varnosti ne smemo iskati zgolj v prometu, cesti, tehničnih rešitvah in vozilih, ampak tudi v splošnem, širšem utripu družbe, saj je naše vedenje v prometu kompleksno in na svoj način odraža čas, v katerem živimo.« Brglez ob tem znova opozarja na že dolgoletno pobudo AMZS, da bi Policija pridobivala bolj natančne in kakovostne podatke oziroma da bi potrebovali bolj natančne analize vzrokov prometnih nesreč. Policijska statistika namreč za vzroke prometnih nesreč s hudo telesno poškodovanimi ali umrlimi udeleženci na prvem mestu beleži »neprilagojeno hitrost« (37,1 odstotka). Na drugem mestu je »nepravilna stran/smer vožnje« (20,8 odstotka), ki je pravzaprav tudi lahko posledica previsoke hitrosti, saj lahko pride do »sekanja« ovinkov, na tretjem mestu pa navaja «neupoštevanje pravil o prednosti« (15,1 odstotka).
Prav pri prvem vzroku, torej pri neprilagojeni hitrosti, nikakor ni jasno, ali to pomeni, da hitrost ni bila prilagojena dovoljeni hitrosti vožnje na cesti ali pa razmeram. Od voznikov je namreč po mnenju AMZS nemogoče pričakovati, da so vselej sposobni pravilno razumeti razmere na cestah ter ugotoviti, kakšna je zanje primerna hitrost vožnje in posledično prilagoditi hitrost vožnje svojega vozila tem razmeram. »Brez natančnega razumevanja vzrokov za nastanek nesreč bodo naši skupni napori tako na področju preventive, zakonodajnih sprememb ali policijskega nadzora občutno manj ciljno pravilno usmerjeni in s tem občutno manj učinkoviti, kot bi lahko bili,« opozarja predsednik AMZS.
Andrej Brglez
Brglez še dodaja, da »razliko v boljšem ali slabšem letnem prometno varnostnem statističnem seštevku v veliki meri naredimo prav ljudje. S svojim vedenjem in ravnanjem v prometu.« V AMZS bi si zato želeli tudi podatke, ki bi omogočali podrobnejšo raziskavo nesreč glede na posamezne vrste udeležencev v prometu, kot so pri avtomobilistih o vrsti avtomobila, ki ga je vozil, o stanju, starosti in tlaku pnevmatik, o cesti in cestni opremi na kraju dogodka. Pri motoristih o vrsti motorista, vrsti motorja, ki ga je vozil, o stanju, starosti in tlaku pnevmatik, o cesti in cestni opremi na kraju dogodka. Pri kolesarjih o tem, ali je šlo za mestno kolesarjenje, športno kolesarjenje, kolesarjenje v skupini, pri pešcih pa ali so v primeru nesreč, ki so se zgodile v temnem delu dneva, nosili svetla oblačila, odsevna telesa, ali so hodili sami ali v skupini.
