Avto
22800 ogledov

Razkrivamo - kako nekaznovano voziti 165 km/h mimo policijskega radarja

Prehitra vožnja radar merilnik hitrost kazen Žurnal24 Simbolična fotografija
Policija je priznala, da ima radarje za hitrost navite, zato lahko mimo njih vozniki peljejo veliko hitreje, kot bi smeli, pa ne bodo kaznovani.

Zgodilo se je v Franciji. Neki Slovenec je vozil med Le Mansom in Parizom. Na odseku, kjer je omejitev 130 km/h, je nekoliko pohodil plin. Čez dva tedna ga je pravna oseba, ki je bila lastnik vozila, obvestila, da so od francoskega prekrškovnega organa prejeli kazen skupaj z dokazi. Stacionarni dopplerski radar mu je na omenjenem odseku zabeležil 143 km/h. Znesek je bil relativno majhen, 45 evrov. Če bo kazen poravnaval takoj, se bo izognil kasnejšemu drastičnemu stopnjevanju kazni. Podjetje, lastnik vozila, ni niti pomislilo, da bi Francozom tajila, kdo je bil v času prekrška uporabnik vozila. Kazen je bila plačana, izkušnja o tem, da se v Franciji omejitve spoštuje, je ostala v zavesti.

Ta teden je potekala vseevropska akcija Hitrost, v katero je bila vključena tudi slovenska policija. "Po vsej državi bomo poostreno preverjali, ali vozniki upoštevate omejitve hitrosti," so na začetku tedna prek medijskih sporočil in oglasov svarili voznike naši policisti. 

Ali slovenska policija sploh obvladuje nadzor prometa in s tem opravi svoj del zakonsko poverjene naloge glede prometne varnosti, postavlja pod vprašaj dejstvo, doslej skrito pred javnostjo: na slovenski avtocesti lahko voznik "leti" mimo policijskega stacionarnega radarja s hitrostjo 165 km/h, pa ga merilnik še vedno ne bo zaznal. Policisti imajo namreč prag za zaznavo nedovoljene hitrosti postavljen nenavadno visoko.

Statistični podatek: na naših avtocestah vlada grozljivka

Avtocestni merilnik zazna šele tiste divjake, ki vozijo s hitrostmi vsaj 40 km/h nad omejitvijo. Ker je večina policijskih radarjev na avtocesti postavljena v območju z omejitvijo 130 km/h, to pomeni, da imajo ob upoštevanju odbitka zaradi tolerance dopplerskega merilnika zaznani kršitelji na števcu lahko celo krepko prek 180 km/h.

"[Radarje] imamo večkrat ugasnjene oziroma so limiti bistveno višji, kot bi si sami želeli."

Ivan Kapun, slovenska policija

Da je to res, dokazuje uradni podatek, ki smo ga dobili s strani policije na vprašanje, katera je bila lani največja skupina prehitrih voznikov in voznic na avtocestah in hitrih cestah: "Največ kršitev [je] za prekoračitve od 40 do vključno 50 km/h – 5.380 kršitev."

Čeprav ta podatek vključuje tudi meritve s providami, ki se osredotočajo na najhujše kršitelje, je avtocestna statistika še vedno nelogična, saj na cestah v naseljih in izven naselij policija daleč največ kršitev zabeleži v skupini 10-20 km/h, občinska redarstva pa največ kršitev celo v kategoriji 5-10 km/h nad omejitvijo.

Avto merilec hitrosti | Avtor: Pixabay Pixabay

O sporni praksi policije glede "navijanja" merilnikov se je v ozadju šušljalo že nekaj časa. Pred nekaj tedni pa jo je na strokovni okrogli mizi v razpravi uradno priznal Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije v Upravi uniformirane policije, ko je bilo govora o težavah policije s procesiranjem kršitev. Takrat je Kapun izpostavil, da je trenutni sistem procesiranja prekrškov pravno izredno zakompliciran, kar da policiji povzroča hude probleme, ki so se jim prilagodili po svoje. "In že z obstoječimi radarji večkrat, to se pravi jih imamo večkrat ugasnjene oziroma so limiti bistveno višji, kot bi si sami želeli," je dejal Kapun. Izjavo so zabeležile tudi televizijske kamere.

Stacionarni policijski radar | Avtor: Andrej Leban Andrej Leban

Na vprašanja Žurnala24, kako utemeljujejo takšno polovičarsko obravnavanje prehitre vožnje, so s policije, ki jo vodi generalna direktorica Tatjana Bobnar, odgovorili: "V razpravi je bila večkrat omenjen zapleten prekrškovni postopek (postopki s pravnimi osebami, z lastniki vozil iz tujine in v vseh primerih, ko lastniki vozil podajajo Zahteve za sodno varstvo), ki predstavlja veliko oviro temu, da bi lahko optimalno izkoriščali radarske sisteme. Kljub temu, da ima Policija avtomatizirane procese preverjanj lastništev in priprave pisanj (plačilnih nalogov oz. obvestil o ugotovljenih prekoračitvah hitrosti), zaradi zapletenih in dolgotrajnih postopkov svoje delovanje prilagajamo tako, da lahko ugotovljene kršitve procesiramo v zakonskih rokih. Posledično se merilniki hitrosti nastavljajo tako, da se v veliko primerih lahko osredotočamo le višje prekoračitve hitrosti."

Avto merilec hitrosti Slovensko mesto Avto 2.000 voznikov na dan nevarno drvi mimo šole, radarja pa podarjajo muzeju

Na Ministrstvu za notranje zadeve so s prakso policije seznanjeni, a so se ji postavili v bran. Ob tem dodajajo, da bo bile v preteklosti "s strani MNZ in Policije že dane pobude za spremembo zakonodaje, ki bi te prekrškovne postopke poenostavili. Žal, zaenkrat neuspešno."

Ali izgovori o količini prekrškov in premalo osebja zdržijo vodo?

Policija kot eno glavnih ovir, da ne zmore beležiti in kaznovati vseh prehitrih voznikov, navaja zakompliciran pravni postopek in pomanjkanje lastniške odgovornosti za vozilo, ki je napravilo prekršek. Lastniki vozil se namreč lahko izognejo kazni s kolikor toliko verodostojnim dokazom, da v času prekrška niso vozili. Da bi bilo to početje veliko težje, naj bi poskrbele že napovedane spremembe Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprejete naj bi bile še jeseni.

Radar Nova praksa policije Avto Ženska z očali, zaradi katere so potencialno nasankali vsi slovenski vozniki

Policija naj bi imela veliko težav zaradi nejasnih dokazov o prekrških.

Poglejmo ozadje. Ustrezno zastavljen policijski ali redarski sistem zaznave in kaznovanja kršiteljev s stacionarnimi radarji je visokoavtomatiziran. Uvožene podatke z merilnika namenski program samodejno obdela in prepozna registrsko tablico zaznanih kršiteljev, na tej podlagi pa se v bazi uradnih evidenc najde kršitelja (lastnika vozila) in stiska plačilni nalog. Vsaj tako počnejo slovenska redarstva.

Slovenska policija ima vsega 16 dopplerskih radarjev. Trije od njih so mobilni (mobilno ohišje ali avto), ostale prestavljajo med ohišji, na katere opozarjajo prometni znaki. 

Policija je v zadnjih 12 letih na javnih razpisih za dopplerske merilnike hitrosti tehnične pogoje za avtomatsko prepoznavanje tablic vedno postavljala izredno nizko, na komaj 65 odstotkov, čeprav je prav ta zmogljivost merilnika ob dovolj kakovostni fotografiji ena bistvenih lastnosti za učinkovito procesiranje prekrška. Če tablica ni prepoznana avtomatsko, jo mora s posnete fotografije namreč razvozlati človek.

Da je danes tehnika neprimerno bolj sposobna od nabavnih standardov slovenske policije, kažejo praktično vsi novejši razpisi po Evropi in celo na Balkanu, kjer je zahtevana meja avtomatske prepoznave tablic dvignjena vsaj na 85 odstotkov, ponekod celo na 95 odstotkov.

Radarski detektorji | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek

Še en argument policije za nemoč pri procesiranju prekrškov naj bi bilo množično pritoževanje oziroma vlaganje vlog za sodno varstvo.  

Iz medobčinskega redarstva Bled, Bohinj in Železniki, ter iz medobčinskega redarstva Celje, Laško, Štore in Žalec smo pridobili podatek, da zahtevo za sodno varstvo, torej ugovor proti kazni, podaja le okoli 10 odstotkov procesiranih lastnikov, za katere se v nadaljnjem postopku preverja upravičenost njihove pritožbe, da niso vozili avta.

Če je lastnik vozil (slovenska) pravna oseba, pa je zakon o pravilih cestnega prometa že sedaj dokaj jasen - treba je podati ime voznika, sicer bo zanj plačala odgovorna oseba podjetja.

Prehitra vožnja radar merilnik hitrost kazen | Avtor: Žurnal24 Žurnal24

Dodaten argument policije za neizvajanje meritev naj bi bile kadrovske težave, ker da na policiji nimajo dovolj osebja za procesiranje velike množice prekrškov.

Pooblaščena oseba je lahko povsem običajen civilist, policijska uniforma torej še zdaleč ni pogoj. Za vodenje postopka in izdajo plačilnega naloga mora pooblaščena oseba imeti najmanj peto raven izobrazbe, za izdajo odločbe o prekršku pa najmanj šesto raven, seveda ob opravljenem ustreznem preizkusu znanja. Osebje bi torej policija lahko rekrutirala izven kroga uniformirancev, stroškovno bi vsak zelo hitro upravičil svojo plačo.

Zahtevo za sodno varstvo, ker da niso vozili obravnavanega vozila, poda le 10 odstotkov lastnikov vozil.

Radar merilnik hitrosti Avto Lani bi lahko tako rešili 37 življenj

Smernice so jasne: več nadzora zaradi varnosti ljudi, ne inkasanstva

Neprilagojena hitrost je še vedno glavni vzrok za prometne nesreče, v katerih se ljudje huje telesno poškodujejo ali celo umrejo. Lani je v takšnih nesrečah umrlo 37 ljudi, oziroma kar 41 odstotkov vseh umrlih.

Letos je trend smrtnih žrtev pri nas še precej slabši kot lani, tudi ostala Evropa močno zaostaja za desetletnim načrtom zniževanja števila in posledic prometnih nesreč. Prav okrepitev nadzora nad početjem voznikov je eden od ključnih ukrepov, ki so že dolgo zapisane v slovenskem obdobnem načrtu in tudi v smernicah Evropske komisije.

O tem se govori na raznih okroglih mizah, televizijskih soočenjih, v uradnih komentarjih politikov in vrha policije po vsaki nesreči hujših razsežnosti.

AMZS: Spomnimo se, kaj se je zgodilo pod Trojanami

"Zagotovo si vsi, tako udeleženci v prometu kot deležniki na tem področju in nenazadnje tudi
država, na naših cestah želimo varen in tekoč promet,"
opozarjajo glede na naše razkritje pri AMZS. "Poleg vozniškega znanja, tehnično brezhibnih vozil in ustrezne infrastrukture k prometni varnosti prispeva tudi spoštovanje prometnih predpisov. Slednje se med drugim zagotavlja z nadzorom, kar je naloga in odgovornost države. Na kakšen način država izvaja nadzor, je v njeni pristojnosti," pravijo pri največji nevladni organizaciji s področja prometa in voznikov. "Cilj vseh deležnikov prometne varnosti na vseh področjih delovanja pa vsekakor mora biti, da se prometna varnost vseskozi izboljšuje in da Slovenija uresničuje tako zaveze, ki si jih je zadala sama."

Ob tem na AMZS opominjajo na pozitivne posledice, ki jih je imelo testno obdobje sekcijskega merjenja hitrosti pod Trojanami, saj se je prej varnostno zelo kritičen odsek po zaslugi tega sistema v nekaj mesecih prelevil v zelo varnega. 

"Poudarjamo pa še sledeče. V Avto-moto zvezi Slovenije si nikakor ne želimo policijske države in nerazumnega sankcioniranja, treba pa se je zavedati, da je, kot že izpostavljeno, tudi nadzor (in sankcioniranje) pomemben dejavnik zagotavljanja večje prometne varnosti in zmanjševanja števila prometnih nesreč, tudi tistih z najhujšim in najbolj tragičnim izidom. Ne smemo tudi pozabiti, da se posledice prometnih nesreč odražajo v širši družbeni, socialni in ekonomski škodi."

Zakon o nalogah in pooblastilih policije

4. člen
(naloge policije)

(1) Naloge policije, ki izhajajo iz njenih temeljnih dolž­nosti, so:

–varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi,

–preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih ali pogrešanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov,

–vzdrževanje javnega reda,

–nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet.

-        nadzor državne meje,

-        naloge v zvezi z gibanjem in prebivanjem tujcev,

-        varovanje določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, in če z zakonom ni določeno drugače, varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov državnih organov,

-        naloge ob naravnih in drugih nesrečah,

-        druge naloge, določene v tem zakonu in drugih predpisih v skladu z zakonom.

(2) Policija pri opravljanju nalog sodeluje s posamezniki in skupnostjo ter izvaja preventivno dejavnost.

andrej.leban@zurnal24.si

Komentarjev 17
  • Matjaz Mraz 21:00 18.avgust 2019.

    Ljudi jeb... Če prekoračijo hitrost v naselju za 5km/h in nabijajo drakonske kazni. Saj ne moreš hkrati gledati na števec in na cesto kamor skačejo Pešci, ki med hojo neprestano bulijo v svoje telefone in imajo naglušnike na ušesih

  • 0ced864ed9d976da79e4e975646e3dcf59a85b96 17:02 18.avgust 2019.

    Res nesramno, ko izračunaš za koliko procentov so naviti merilniki hitrosti (radarji) pri omejitvah do 130 km/h in od 40 do vključno 50 km/h. Brez sramu kaznuje prekoračitev 5-10 km/h, ki jo roko na srce NENAMERNO prekoračiš, saj ne gledaš ...prikaži več med vožnjo neprestano v merilnik hitrosti.

  • bebo2 12:52 18.avgust 2019.

    Sliši se lepo. Ampak na AC na ravnem kjer je omejitev 130 ni nikoli radarjev. So samo tam kjer so razne nesmiselne omejitve ali gradbišča. Tako da je ta članek brezvezen.