Avto
44164 ogledov

Ženska z očali, zaradi katere so potencialno nasankali vsi slovenski vozniki

Prehitra vožnja radar merilnik hitrost kazen Žurnal24 Simbolična fotografija
Zgodba o tem, kako je neka voznica s spornim poskusom izmikanja kazni za prehitro vožnjo postala povod za najmanj 90 evrov višje zneske na položnicah.

Novost v praksi slovenske policije, ki ima zaslombo v sodnem prekucevanju o pravnem statusu šoferja: če nekdo vozi prehitro in ga pri tem zazna radar, bo plačal veliko več samo zato, ker formalno ni lastnik avta.

Po novem vsaj 90 evrov dražja kršitev

Scenarij: žena je z družinskim avtom, pisanem na moža, storila napako. Na cesti z omejitvijo hitrosti 50 km/h ji je policijska patrulja z laserskim merilnikom namerila 70 km/h in jo ustavila. Zakon o pravilih cestnega prometa za takšno kršitev (prekoračitev 10-20 km/h) predvideva 250 evrov kazni in kot stransko sankcijo še tri kazenske točke. S polovičko torej 125 evrov denarne kazni.

Naslednji dan policisti na isto mesto postavijo civilno vozilo, v katerem je stacionarni merilnik hitrosti. Žena vozi previdneje, a vseeno ji radar nameri 60 km/h. Policisti po avtomatskem procesiranju kazni napišejo plačilni nalog na lastnika, torej moža, ta pa v ugovoru resnicoljubno navede, da je pravi kršitelj njegova žena. Na koncu tega postopka pa je skupni strošek prekrška za ženo kar 340 evrov. Tudi s plačilom polovičke še vedno vsaj 215 evrov. Policija namreč k osnovni kazni pripiše sodno takso za vodenje postopka z odločbo (10 odstotkov od kazni, a najmanj 40 evrov) in še 50 evrov za izrek stranskega ukrepa (tri kazenske točke). Sodna taksa mora biti vedno poravnana v celoti.

Ali se ne bi za družinski proračun bolj izplačalo, da bi mož v drugem primeru prevzel krivdo nase ali pa se celo zlagal, da je njegov avto vozil Miki Miška, saj ima sam dokaz, da je bil v času prekrška v trgovini s tehničnim blagom? Policija bi morala v tem primeru postopek ustaviti, ker po zakonu nihče ni dolžen ovajati družinskih članov. 

Radar merilnik hitrosti | Avtor: Andrej Leban Andrej Leban

Zgodi se lahko vsem, ki ne vozijo lastnega vozila

Zgodbo o novi sporni praksi policije, ki postavlja pod vprašaj institut enakopravne obravnave za storjene prekrške, so najprej objavili pri prekmurskem Vestniku na resničnem primeru šoferja, ki je za svojega delodajalca (prehitro) vozil kombi. Ko je policija poslala poizvedbo, kdo je v času kršitve vozil kombi, je lastnik brez poskusa izmikanja poslal šoferjeve podatke. A je v nadaljevanju postopka kljub resnicoljubnosti šofer dobil precej višji znesek, kot ga je pričakoval glede na težo prekrška. 

Provida Ž24 razkriva Avto S slovenskimi policijskimi providami je nekaj hudo narobe

Na policiji so za Žurnal24 potrdili, da so letos uvedli novost pri vodenju tistih cestnoprometnih prekrškov, ko voznika ob zaznavi ne ustavijo. Gre za primere, ko je stacionarni radar zabeležil prehitro vožnjo, lastnik vozila, kateremu je bil posledično izdan plačilni nalog, pa vloži zahtevo za sodno varstvo s trditvijo, da v času prekrška ni upravljal vozila.

"V nadaljevanju [policija, op. a.] nadaljuje postopek zoper drugo osebo, ki jo je navedel lastnik. Ker pa ta oseba ni lastnik vozila, ji ni dovoljeno izdati plačilnega naloga, temveč mora biti izdana odločba o prekršku. Pred izdajo odločbe pa mora biti storilcu prekrška dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška. Izjava o dejstvih in okoliščinah prekrška pred izdajo plačilnega naloga ni predpisana. Sestavina izdane odločbe o prekršku je tudi odmerjena sodna taksa, ki je predpisana ob izdaji odločbe."

"Bistvena razlika med plačilnim nalogom in odločbo o prekršku in s tem povezano sodno takso je v načinu vodenja postopka o prekršku."

Policija

Policija trdi, da morajo glede na sodbo Vrhovnega sodišča iz leta 2017, s katero da je sodišče predpisalo novo sodno prakso, po vloženem ugovoru lastnika in obdolžitvi novega (domnevnega) kršitelja postopek vedno voditi v skladu z Zakonom o prekrških, ne pa več z Zakonom o varnosti cestnega prometa (ZPrCP), čeprav slednji v 8. členu konkretno naslavlja odgovornost lastnika ali "imetnika pravice uporabe vozila" za storjene prekrške. Razlika med zakonoma pa je tudi, da zakon o prekrških za razliko od ZPrCP za izrek tako glavnih kot stranskih sankcij predpisuje obvezne sodne takse. 

"Bistvena razlika med plačilnim nalogom in odločbo o prekršku in s tem povezano sodno takso je v načinu vodenja postopka o prekršku," pri policiji utemeljujejo nov način kaznovanja in poudarjajo, da sodna taksa sama po sebi ni sankcija za prekršek, zato jo "napram plačilnemu nalogu ni mogoče jemati kot strožjo obravnavo v škodo kršiteljev."

Policija Slovenija Lani 832 glob za prekršek, ki ga najbrž ne poznate

Redarji v nasprotju s policijo še vedno po "cenejšem" postopku

Če bi v kaznovalni politiki obveljala praksa policije, bi vsa mestna redarstva v državi za kazni za prehitro vožnjo, za katere ni odgovoren lastnik, dodatno zaračunavala še sodne takse, saj redarji pri nadzoru hitrosti lahko uporabljajo le avtomatizirane merilnike in kršiteljev ne smejo ustaviti. To bi sicer prineslo s seboj tudi bolj zakomplicirane pravne postopke, znesek sodnih taks pa ne bi šel v proračun občin, temveč državnega.

Vendar vsi prekrškovni organi ne razmišljajo kot policija in uporabniku vozila še naprej izdajajo plačilni nalog, ne pa odločbe o prekršku. Ljubljansko redarstvo pravi takole: "V primeru, ko lastnik oziroma uporabnik vozila dokaže, da ni storilec očitanega prekrška, postopke o prekršku zoper lastnika oziroma uporabnika vozila z odločbo ustavimo in pričnemo postopek voditi zoper dejanskega kršitelja. Pri tem je dejanskemu kršitelju izdan plačilni nalog in ne odločba o prekršku, zato tudi ni določena sodna taksa."

Kranjski redarji uporabljajo identičen postopek kot v Ljubljani. 

Bolj dvoumno so se na naše poizvedovanje odzvali v celjskem medobčinskem redarstvu: "V vseh primerih, ko veljavna zakonodaja določa izrek sodne takse, jo občinsko redarstvo tudi izreče."

Postavitev novih ohišij za merilnik hitrosti v Ljubljani. Razkrivamo Avto Razkrivamo: Dve novi lokaciji radarja v Ljubljani

Merilnik hitrosti in redarji | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main

Pravnik: Policija bo morala vračati takse

Odvetnik Primož Krapenc iz odvetniške družbe Krapenc in odvetniki, pri kateri so specializirani tudi za postopke pred sodišči v zvezi s prometnimi predpisi, je nad novo prakso policije zelo začuden in se mu zdi nedopustna. 

"Menim, da policija sodbo vrhovnega sodišča tolmači v nasprotju z njenim namenom. Kakršnakoli drugačna razlaga bo v praktičnem smislu pomenila, da bo oziroma bi lastnik vozila v izogib dodatnim stroškom pripoznal prekršek v nasprotju z dejanskim stanjem."

Krapenc je prepričan, da je nova policijska praksa zato sporna in da bo policija morala nekoč vračati zaračunane takse. 

Poskušali smo dobiti še druge pravne odzive, a zaradi sodnih počitnic to ni bilo mogoče. Prav tako še vedno pričakujemo odziv Ministrstva za infrastrukturo, avtorja prometne zakonodaje. 

Varuh človekovih pravic od MNZ pričakuje pojasnila

Obrnili smo se tudi na varuha človekovih pravic Petro Svetino z vprašanjem, ali si v uradu varuha sodbo Vrhovnega sodišča razlagajo na enak način, kot policija, in ali nova praksa policije še vedno zagotavlja enakost kršiteljev pred zakonom.

Odgovorili so, da bodo problematiko pozorno preučili. "V ta namen bomo od Ministrstva za notranje zadeve zahtevali pojasnila. Odgovor na to, ali gre v konkretnem primeru za kršitev katere izmed človekovih pravic oziroma nepravilnost, bomo tako lahko podali, ko bomo zaključili postopek obravnave širšega vprašanja."

Kako je "ženska z očali" z dvomljivim izgovorom obrnila policijske postopke na glavo

Sodba vrhovnega sodišča, na katero se naslanja nova praksa policije, sodi v leto 2017. Šlo je za primer, ko je senat v sestavi Branko Masleša, Barbara Zobec in Mitja Kozamernik presojal o tožbi takratne vrhovne državne tožilke Barbare Brezigar zoper pravnomočno sodbo novogoriškega okrajnega sodišča. 

Vse je sprožila voznica, ki je bila obdolžena, da jo je v avtu, ki ni bil v njeni lasti, stacionarni radar policijske uprave Koper ujel pri konkretno prehitri vožnji. Glede na kazen 500 evrov in pet kazenskih točk je morala v naselju voziti vsaj 20 kilometrov prehitro, če je bila zaznana izven naselja, pa celo vsaj 40 kilometrov prehitro. Čeprav je na fotografiji policijskega merilnika vidna za volanom ženska z očali, je obdolženka zatrjevala, da je avto vozil njen moški sorodnik, srbski državljan.

Vrhovno sodišče pa je presodilo, da dokaj kakovostna fotografija ženske z očali še vedno ni dovoljšen dokaz, da je storilka in obdolženka ista oseba. Še več, vrhovni sodniki so našli pravno nedorečenost v trojnem odnosu lastnik vozila - imetnik pravice uporabe vozila - druga oseba, ki morebiti uporablja avto.

Lastnik avta je bilo namreč eno podjetje, uradni imetnik pravice uporabe pa glede na vpis v prometnem dovoljenju drugo podjetje. Ali je šlo za lizinško pogodbo, sodba na navaja. To drugo podjetje (imetnik pravice uporabe vozila) je dalo voznici vozilo v najem.

Policist ustavlja promet Slovenija Vas policist lahko vpraša, kje ste zaposleni?

A kdorkoli je že vozil avto, po tolmačenju sodnikov pravno-formalno sploh ni bil uporabnik vozila oziroma ni imel uradne pravice uporabe vozila. Zato proti njemu tudi ni bilo mogoče uveljavljati določil 8. člena ZPrCP, so ugotovili. Po mnenju vrhovnega sodišča sta policija in okrajno sodišče na domnevno storilko tudi nepravilno preložila breme dokazovanja in s tem kršila domnevo njene nedolžnosti. Omenjeni tričlanski senat vrhovnega sodišča je zato sodbo novogoriškega sodišča razveljavil in za ponovljeni postopek naložil, da mora prvostopenjsko sodišče dokazno breme prekrškovnega organa (policije) presojati v luči 7. člena zakona o prekrških in ne prvega odstavka 8. člena ZPrCP. Torej na način, ki se konča z odločbo in v katerem je sodna taksa obvezna. 

Policija si sodbo zdaj razlaga tako, da je treba v vseh primerih avtomatiziranih meritev, ko za volanom ni sedel lastnik, postopati po zakonu o prekrških.

Kaj pravita zakona: 

8. člen ZPrCP

 Če je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, se kaznuje za prekršek lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil.

(2) Če je lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, s katerim je storjen prekršek iz prejšnjega odstavka, pravna oseba, državni organ ali samoupravna lokalna skupnost, se kaznuje za prekršek njihova odgovorna oseba.

(3) Lastnik, imetnik pravice uporabe vozila oziroma voznik, kateremu je bilo tako vozilo zaupano za vožnjo, ne sme omogočiti, dopustiti ali dovoliti vožnjo vozila osebi, ki kaže znake nezanesljivega ravnanja ali osebi, ki ne sme voziti tega vozila.

 

7. člen Zakona o prekrških 

Kdor je obdolžen prekrška, velja za nedolžnega, dokler njegova odgovornost ni ugotovljena s pravnomočno odločbo.

andrej.leban@zurnal24.si

Komentarjev 10
  • Laznivi 10:05 06.avgust 2019.

    No na kratko opisano ,lopovscina drzave v vsej svoji luci in spostovanju do drzavljanov. Strinjam se da so enkrat naredili konec izmikanju ces da nisem vozil jaz pa da ne vem kdo je vozil....ampak sli so v najbolj drasticno legalno ...prikaži več lopovstvo. Resnicno nagnusno.

  • Avatar Leon
    Leon 08:02 06.avgust 2019.

    Krivosodje je enotno ime za delovanje pravne države .