Avto
1013 ogledov

Slovenci letos po cestah dirkajo še bolj kot lani

Promet hitrost prehitevanje pozor Profimedia
14-dnevni poskus, da prehitri vozniki spremenijo navade.

Neprilagojena hitrost je še vedno med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Policija je letos zabeležila večji delež prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti v primerjavi z enakim obdobjem lani, zato Agencija za varnost prometa s policijo s ponedeljkom spet pripravlja preventivno akcijo Hitrost.

Po podatkih agencije se je med 1. januarjem in 20. majem letos zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 931 prometnih nesreč. Zabeležili so 11-odstotno zmanjšanje, saj se je v enakem obdobju lani zgodilo 1048 takšnih nesreč.

Delno gre manjše število prometnih nesreč sicer pripisati tudi temu, da je bila v Sloveniji od 12. marca razglašena epidemija novega koronavirusa. Zaprtje šol, mnogih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, zaprtje mednarodnega prometa ter nekajtedenska omejitev gibanja na občino prebivanja so namreč močno zmanjšale promet na slovenskih cestah.

Tako so policisti med 1. januarjem in 28. majem obravnavali skupno 124.219 kršitev cestno-prometnih predpisov, medtem ko so jih v enakem obdobju lani obravnavali 151.191. Pri tem so obravnavali 40.980 kršitev s področja hitrosti oz. približno tretjino vseh ugotovljenih kršitev. Lani so v primerljivem obdobju obravnavali 52.555 tovrstnih kršitev.

A kot pri tem opozarjajo na agenciji, so kljub manjšemu številu ugotovljenih kršitev v tem obdobju zabeležili porast deleža prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti. Teh je bilo letos 18,8 odstotka, lani pa 16,3 odstotka.

Skoraj vsaka druga smrtna žrtev posledica neprilagojene hitrosti

Letos je zaradi neprilagojene hitrosti umrlo pet udeležencev v prometu, medtem ko jih je lani v enakem obdobju umrlo 19. Zabeležili so tudi manj lažje poškodovanih, 446, v primerjavi z lanskimi 530. Enako pa je število hudo poškodovanih, in sicer 69.

Kot so pojasnili na agenciji, je bilo vseh pet smrtnih žrtev tudi povzročiteljev prometne nesreče. Trije so bili vozniki osebnih avtomobilov, dva sta vozila pod vplivom alkohola, eden tudi ni uporabljal varnostnega pasu. Preostali dve smrtni žrtvi sta bila voznika motornega kolesa in mopeda. Tudi voznik motornega kolesa je vozil pod vplivom alkohola.

Do 20. maja letos je sicer največ udeležencev v prometu umrlo zaradi nepravilne strani oz. smeri vožnje - 16 od skupno 30. Lani je bil v celotnem letu najpogostejši vzrok za prometne nesreče s smrtnim izidom predvsem neprilagojena hitrost. Zaradi te je umrlo 49 oseb od skupno 102 in kot so opozorili na agenciji, to pomeni, da je bila skoraj vsaka druga smrtna žrtev posledica neprilagojene hitrosti. Glede na vzrok je lani sledila nepravilna stran oziroma smer vožnje, ki je botrovala 23 smrtim primerom.

merilnik hitrost prikazovalnik | Avtor: AVP AVP

Vozniki ob prikazovalnikih hitrosti vozijo počasneje

Agencija je maja izvedla testne meritve hitrosti na preventivnih tablah Vi vozite, s katerimi so spet dokazali, da vozniki ob zavedanju nadzora vozijo počasneje. V občinah Medvode, Cerklje na Gorenjskem, Kungota, Ruše, Logatec in Bled so na preventivnih tablah, ki so jih od agencije prejeli v brezplačni najem, preverili, kako na povprečne hitrosti vplival evropsko usklajena akcija Maraton nadzora hitrosti, ki jo je izvajala policija.

Meritve so izvedli trikrat, in sicer 13. maja, ko je bil prikaz izklopljen, 20. maja, ko je potekal maraton nadzora hitrosti, ter 27. maja, ko je bil prikaz vklopljen. Na vseh lokacijah je bila omejitev hitrosti 50 kilometrov na uro.

Kot so izpostavili na agenciji, se je potrdilo, da so vozniki ob napovedanem nadzoru vozili počasneje. Na vseh šestih prikazovalnikih so bile namreč povprečne hitrosti 13. maja višje kot 20. maja. V času izvajanja maratona hitrosti so se povprečne hitrosti zmanjšale za 1,7 kilometra na uro oz. za 2,8 odstotka.

Tudi v času tretjih meritev, torej ob delujočem prikazovalniku, so hitrosti ostale na skoraj enaki ravni kot med policijskim maratonom nadzora hitrosti, so izpostavili na agenciji. Povprečna hitrost je bila manjša za 0,21 kilometra na uro oz. 0,4 odstotka.

slovenija 01.07.2011 policija, policijska patrulja, kontrola, radar, ustavljanje | Avtor: Boštjan Tacol Boštjan Tacol

Začetek 14-dnevne preventivne akcije Hitrost

Začenja se prvi del nacionalno preventivne akcije Hitrost, ki bo trajala do 14. junija, ponovili jo bodo še avgusta. Aktivnosti agencije za varnost prometa bodo usmerjene predvsem v informiranje in ozaveščanje, policisti pa bodo v tem času po državi poostreno spremljali hitrosti vožnje in prehitre voznike ustrezno sankcionirali.

Policisti pa bodo pozorni tudi na ostale kršitve v cestnem prometu, s katerimi bi vozniki lahko ogrožali svojo varnost in varnost drugih udeležencev. Z preklicem epidemije novega koronavirusa se namreč prihodnji teden v šole se vračajo preostali osnovnošolci. Na agenciji zato pričakujejo povečanje gostote prometa.

Vse udeležence v prometu opozarjajo: Zmerna in razmeram prilagojena vožnja je odgovornost vsakega voznika.

Komentarjev 1
  • Avatar Leon
    Leon 09:09 01.junij 2020.

    Prikazovalnik pred šolo Ludvika Pliberška je dokaz ,da vozniki ne upoštevajo prikazovalnikov in rdečih številk saj vedo ,da tega NIHČE ne nadzira .....razen statistike ,ki jo baje vodijo na nekem naslovu brez oznak o prekrškarjih . Škoda denarja in elektrike ...prikaži veče za takšne naprave .