Avto
136 ogledov

Spaček je član naše družine

Vsak lastnik si avtomobil priredi vsaj malce po svoje. Zato je barv veliko, ured
1/22
Žurnal24 main
Ali je na svetu vozilo, v katerem je ujeta mladost, s katerim je mogoče prepotovati ves svet in ki mu štejemo v plus, da nima električno gnanih stekel? Da, obstaja že šest desetletij.

Legendarni citroënov CV2 letos praznuje. Praznuje 60 let nenavadnega dizajna, preprosto-napredne tehnologije, strehe, ki omogoča vdor svobode v prilagodljivo notranjost, in mehkega podvozja, zahvaljujoč kateremu lahko v ovinkih "rožice nabiraš". In ta kombinacija mu je v 42 letih proizvodnje (končala se je leta 1990) prinesla status legende, po kateri so predvsem v šestdesetih in sedemdesetih posegale tako družine kot študenti, svetovni vagabundi, liberalni intelektualci in politiki. Prav tako kot tudi danes. No, morda razen družin in politikov.


Vsi različni, vsi enaki
Ob častitljivem jubileju so člani Citroën kluba Slovenije v sodelovanju z zastopnikom te francoske znamke avtomobilov pri nas za novinarsko srenjo pripravili izlet od Ljubljane do Portoroža, na katerem se nismo le nalezli ljubezni do spačka, temveč spoznali tudi, zakaj so njegovi vozniki tako posebni ljudje. Startali smo v oblačni Ljubljani in se najprej podali po avtocesti proti Logatcu. Sedemindvajset spačkov z lastnikom za volanom in novinarjem kot sopotnikom, v koloni, pisanih barv in izvedenk, vsak zase individualen, vsi skupaj kot homogena celota. Na vrhniškem klancu mimogrede zasedemo vse tri vozne pasove in naredimo zastoj.
Saj ne da bi peljali tako počasi, ampak preprosto se radi hecajo, tile vozniki.

 

Organizacija

Slovenski klub citroënovih vozil je eden najštevilčnejših in najbolje organiziranih pri nas. Člani, ki so znotraj kluba organizirani po sekcijah, se redno srečujejo na različnih prireditvah, vsaki dve leti pa se množično napotijo na romanje na svetovno srečanje "spačkarjev".

"Včasih smo se šli igro in smo obkolili kakšno osamljeno vozilo. Ubogemu vozniku ni bilo jasno, kaj ga je doletelo. Danes, ko smo starejši, se malo bolj bojimo zakonov," pripoveduje "moj" voznik Ervin Turk, ki s spačkom po svetu potuje že tri desetletja in je v zadnjih dvajsetih letih z družino in bratom ter njegovo družino zamudil le eno svetovno srečanje teh vozil, ki se vsaki dve leti odvija v eni izmed evropskih držav (leta 1995 tudi v Sloveniji). Finska z Nordkapom, Italija, Škotska, Češka, nekdanja Jugoslavija …, opisuje tudi za najmodernejša prevozna sredstva nevsakdanja popotovanja. Pod pokrovom 29 konjev, stekla na vratih, ki se odpirajo navzven, platnena streha namesto klime in … gremo.


Član družine
Kakorkoli, avtomobil je zanesljiv, da mu je težko najti par. Če pa že gre kaj narobe, je z nekaj orodja mogoče v dveh urah popraviti dobesedno vse. Spačka vozi tudi v privatnem življenju. "Avtomobil je član naše družine in na steni visi tudi njegova slika," pravi profesor telovadne vzgoje in veselo odzdravlja mimovozečim avtomobilom, ki nas pozdravljajo z lučmi in piskanjem.

 

Citroën CV2

Več o legendarnem vozilu si preberite v naši redni petkovi rubriki "Legende"

Ljubezen je nalezljiva
Na krožnem krožišču v Logatcu se del konvoja odloči za nekajminutno kroženje in uživanje v nagibanju karoserije, sledi pot po stari cesti proti Lipici. Vmes se za volane usedemo tudi novinarji. "Fantje, zdaj pa previdno, novinarji vozijo, pazite na varnostno razdaljo!"


Ko se človek privadi na pravilno vstopanje in nagibanje v ovinkih ter prestavljanje (mimogrede, prestave so razporejene ravno obratno kot pri "običajnih" vozilih), kar gre in se tudi sam hitro nalezem razmišljanja po spačkovo. Ervin mi v Lipici stisne roko za uspešno vožnjo, a je verjetno kot vsi ostali lastniki srečen, da bo spet prevzel krmilo nad svojim ljubljenčkom. "Vsa ta moderna tehnologija in ponašanje z avtomobili brez duše mi ne pomeni čisto nič," pojasni svoj nematerialni pogled na avtomobile.


"Pridem zvečer"
Po krajšem postanku in okrepčilu sledi še vožnja z odprtimi strehami (vmes se je zjasnilo, saj smo vendar na Primorskem) do Strunjana in dalje proti Portorožu, kjer smo glavna turistična atrakcija dneva. Poleg nas parkirani maserati granturismo nam ne more biti konkurent. Po skupnem kosilu se spačkarji namenijo še v enega izmed njihovih stalnih barov na obali, ("Pridem enkrat zvečer," je slišati pogovor z ženo po telefonu.), novinarji pa z modernim avtobusom nazaj v Ljubljano. Ve se, v katero smer smo bolj uživali v vožnji.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.