"S fotrom v bendu je kul"

Oče Igor je svojega šestnajstletnega sina Matica, perspektivnega kitarista, pripeljal v skupino Črna gradnja. Skupaj zdaj preživita še več časa, kot bi ga sicer. A Matica to, da je s "fotrom v bendu" ne moti, saj, kot pravi, ima z njim prijateljski odnos. V soboto, 28. februarja, sta z ostalimi člani benda, katerih glasba spominja na AC/DC, nastopila tudi v postojnskem klubu glasbe Jazzy.

Matic, kdaj ste začeli igrati kitaro?
Matic: Okoli devetega leta. Oče je imel doma akustično kitaro in sem začel igrati kitarski rif iz pesmi Smoke On The Water, seveda le po eni struni, kasneje pa sem dobil električno kitaro. V glasbeni šoli pa sem se učil tudi igranja na klavir, ki sem se ga, priznam, zaradi tradicionalnega teoretičnega pristopa kasneje naveličal. Pa tudi nad kitaro sem v nekem obdobju obupal, nato pa je oče poklical kitarista Ekija Alilovskega in takrat se mi je odprl nov svet.

Koliko časa ste v skupini Črna gradnja?
Matic: Malo več kot eno leto.
Igor: To je sicer bend star okoli 30 let – člani so prihajali in odhajali, igrali so celo na moji valeti. Matic je s svojimi 16 leti daleč najmlajši član. Od ustanovnih članov je ostal le še bobnar Marko, ki je starejši tudi od mene.

Matic, kako se počutite kot najstnik v bendu, ki ga sestavljajo "stari mački"?
Matic: Meni se zdi, kot da bi bil v bendu s svojimi vrstniki, let sploh ne opazim.

Greste tudi skupaj na pivo? Vam oče pusti spiti kakega po rockersko?
Matic: Z očetom imava bolj prijateljski odnos, zato nimava toliko težav (smeh) ...
Igor: Ko smo potrebovali kitarista, sem bendu predlagal, da imam jaz kitarista in sem pripeljal svojega sina. Na začetku je bilo res malo čudno in sem bil rahlo skeptičen. Zdaj pa igra kitaro tako, da ... Je iz pravega testa.

Videl sem fotografije z vaših koncertov in v prvi vrsti so predvsem mladi – mlade oboževalke. Ste z mladim Maticem pridobili tudi več mlajše publike?
Igor: Dobro vprašanje. Kamorkoli gremo, so tam mladi. Mlajši se prerinejo v prve vrste, starejši stojijo zadaj s pivom (smeh) ... Matic je res na naše koncerte privlekel nove, mlade poslušalce.

Skupaj preživita ogromno časa – doma, na vajah, na koncertih. Se imata kdaj dovolj?
Matic: Na trenutke pa res (smeh) ...
Igor: Ja, ker je v puberteti (smeh). Matic ima sicer tudi svoj bend in vztrajal sem pri tem, da igra tudi z njimi. Malo je sicer nerodno, ker tam izstopa in še z nami, ki smo starejši, preživi veliko časa. Vendar oni so njegovi vrstniki, zato mora igrati in se družiti tudi z njimi. Črna gradnja je le Matičeva vmesna postaja, on bo letel naprej. Ima pa dobro odskočno desko, saj veliko igramo z večjimi bendi tudi na Hrvaškem in druženje ter igranje z njimi nanj zelo dobro vpliva.

Kakšno glasbo pa igrate v bendu s svojimi vrstniki?
Matic: Whitesnake in podobno ...

To so kar stari vplivi iz sedemdesetih let. Pa tvoji vrstniki sploh poslušajo takšno glasbo?
Matic: Seveda. Skoraj vsi moji prijatelji poslušajo Whitesnake, Mr. Big, Europe ...

Hair rock bendi iz osemdesetih torej?
Matic: Lahko bi se temu tako reklo.
Igor: Saj veste, kako je – začne se z Beatlesi, nato prestopiš na bolj rockersko glasbo in tako naprej.

Matic, kaj pa poslušajo vaši drugi vrstniki, ki niso glasbeniki?
Matic: Zelo različno – od Iron Maiden do Bryana Adamsa, seveda se najdejo tudi takšni, ki poslušajo hip hop in techno.

Ste šli kdaj na kak rave party? Elektronska glasba?
Matic: Hip hop me niti ne moti, kakšen rave in podobno ... To pa ne.
Igor: Čeprav je na Obali tega veliko. Matic je rasel z našo glasbo, torej z rockom.

Čeprav se otroci ponavadi staršem upirajo tudi s tem, da poslušajo popolnoma drugačno glasbo kot oni ...
Igor: To je res. Pri nas se Matic upira pri drugih stvareh, le pri glasbi ne (smeh).

Kako pa mama oziroma soproga gleda na vse to?
Igor: Ona je naša (smeh). Smo rockerska družina. Pride tudi na koncerte, ki so v bližini.

Igor, kaj bi naredili, če bi hotel Matic zaradi glasbe pustiti šolo?
Igor: Glede šole ni težav, se ne bojim. Imava vse urejeno – zaenkrat. Bog mu daj zdravja (smeh).

Srečali ste se s kitaristom skupine Mr. Big Paulom Gilbertom, ki vam je dal nekaj kitarskih nasvetov ...
Matic: Z njim sem stopil v stik prek e-pošte. Pisal sem mu, ker sem izpolnjeval pogoje za morebitno kitarsko lekcijo pred njegovim koncertom v Ljubljani. Želja se mi je nato izpolnila, saj je izbral prav mene. Imel sem sicer hudo tremo, roke so se mi tresle, a sem se kmalu sprostil. Pohvalil je mojo tehniko leve roke, za desno pa me je malo pokritiziral.
Igor: Prikazala se mu je Marija (smeh), saj je Gilbert že od malih nog njegov idol. Dva meseca pred srečanjem je igral samo Gilberta, ki smo ga imeli doma vsi že vrh glave.

Kdo od kitaristov je še vplival na vaše igranje?
Matic: Eki Alilovski, ki zdaj igra pri Mary Rose, je bil moj prvi vpliv. Poleg Paula Gilberta morda še Eddie Van Halen.
Igor: Ko je Matic prišel k Črni gradnji, je bilo njegovo prvo vprašanje: "Ja, kje pa je Eki?" Ekija, s katerim smo še vedno dobri prijatelji, je bilo zelo težko zamenjati, vendar skupina se je na Matica že navadila.

Kaj pa od novih kitaristov in novih bendov? Vaši vplivi se končajo tam nekje v osemdesetih ...
Matic: Ne vem. Od novejših morda Nickelback. Zadnje čase se v glasbi vse preveč vrti okoli hip hopa in ni več tistega pravega glasbenega blišča.

Vas pravzaprav moti to, da je vedno manj kitarskih solov?
Matic: Haha ...

Po pričeski me sicer spominjate na Jeffa Becka ...
Matic: Poznam, poslušam, a ga ne morem šteti med svoje večje vplive.