Magazin
3 ogledov

Magrisu letošnja vilenica

Magris je v govoru spregovoril o mejah, ki jih danes fizično ni več. Žurnal24 main
Pod kapniškimi oboki Vilenice je predsednik Društva slovenskih pisateljev Slavko Pregl italijanskemu literatu Claudiu Magrisu podelil nagrado vilenica.

Pregl je poudaril, da je literarna vilenica starejša od naše države in da so besede iz naše domovine ˝samozavestno odhajale v svet in iz njega prihajale k nam precej pred njenim rojstvom˝ .

Claudio Magris je, kot je v utemeljitvi nagrade zapisala članica žirije Veronika Simoniti, eden najodličnejših, najpronicljivejših intelektualcev ne samo v srednjeevropskem, ampak tudi v širšem evropskem prostoru; eden najlucidnejših esejistov, vrhunski poznavalec Srednje Evrope in njene literature ter eden najpomembnejših evropskih pisateljev, dramatik, germanist, človek izjemno široke kulture. Označila ga je za ˝morda poslednjega evropskega utopista˝ , a hkrati za demokrata, romantika in zmerneža.

Magris se je zahvalil za nagrado, ki jo je vesel, tako kot v slovenščino prevedene knjige. V svojem govoru je spregovoril o mejah, ki jih danes sicer fizično ni več, zanj pa je bila ˝izkušnja meje bistvenega pomena˝ . Odraščal je namreč ob meji, ki je ˝delila svet na dvoje˝ .

Türk je v govoru izrazil skrb glede provincionalnosti Slovencev. © BOBO

Türka skrbi provincionalnost Slovencev
Predsednik republike Danilo Türk je v svojem nagovoru dejal, da je ˝vilenica čisto poseben dogodek v naši narodni kulturi in v kulturi srednje Evrope˝ . Sporočilo Magrisa bo po njegovih besedah vedno z nami. ˝Njegovo delo Donava ima v sebi nekaj, kar nas mora Slovence zanimati,˝ je poudaril.

V njem najdemo oceno, da je Slovenija idealna habsburška pokrajina, kar je avtor napisal leta 1986 v kontekstu tedanje Jugoslavije, ki je takrat že razpadala, tako kot je nekoč razpadla Habsburška monarhija, je pojasnil Türk.

˝Razprava pa se za Slovence tu šele začne,˝ je prepričan predsednik, ki se ob tem sprašuje, kam gremo naprej iz ˝habsurške province˝ . Zaskrbljen je tudi nad provincialnostjo Slovencev, ki se kaže v preveliki trmi v razpravah.

Upa pa, da bodo vilenica in podobni kulturni dogodki prispevali k kulturni rasti naroda in političnemu dozorevanju, saj, kot meni "naša politična zrelost še ni takšna, kot bi si jo želeli".

Za interpretacijo besedil je na prireditvi poskrbel Boris Cavazza. © BOBO

Branja vileniških gostov
Podelitev so zaznamovala branja vileniških gostov ter plesni in glasbeni dogodki. Svoje pesmi so v svojih jezikih prebrali flamska pesnica Monika van Paemel in pesnik Stefan Hertmans , slovenska pesnica Ines Cergol , Forrest Gander iz ZDA, Luljeta Lleshanaku iz Albanije in Eva Sonnenberg iz Poljske.

Slovesnost ob podelitvi nagrade vilenica za leto 2009 je zrežiral Igor Likar . Za interpretacijo besedil je poskrbel Boris Cavazza , za glasbo pevka Bogdana Herman in saksofonist Vasko Atanasovski , za ples pa Kjara Starič in Kaja Lin Avguštin Jagodič . Prireditev sta povezovala Nina Jerman in Dražen Dragojević .

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.