Daniel Newman je avtor šestih uspešnic na Amazonu in Forbsov sodelavec. Na zagrebški konferenci bo obiskovalcem odkril skrivnosti digitalnih sprememb svetovno najbolj uglednih podjetij.
Daniel Newman je glavni analitik podjetja Futurum Research in generalni direktor Broadsuite Media Group. Podjetju Futurum Research se ukvarja s tehnologijo, digitalnimi inovacijami in strategijami. Je tudi generalni direktor podjetja, ki je strateški partner za medije, trženje in ustvarjanje vsebin, Broadsuite Media Groupa. Sodeluje z največjimi svetovnimi tehnološkimi blagovnimi znamkami, ki raziskujejo digitalno transformacijo in njen vpliv na podjetništvo.
Čeprav so podjetja vztrajna pri uvedbi sprememb, ne prinašajo vse spremembe željenih rezultatov. Kateri so, po vašem mnenju, glavni razlogi za neuspeh digitalnih sprememb in kaj bi morala podjetja, ki so pripravljena na spremembe, narediti, da bi uspele?
Kar nekaj je dejavnikov, ki vodijo do neuspeha digitalnih transformacij, a nekateri od najbolj pogostih so povezani s pomanjkanjem organizacije in ne s pomanjkanjem tehnologije. Naša raziskava, ki zavzema tako kvantitativni kot tudi kvalitativni vidik, je pokazala, da imajo elementi, kot so organizacijska kultura, vodstvo in pripravljenost na spremembe (prilagodljivost) velikokrat veliko večji učinek na sposobnost podjetja, da uvede spremembe kot samo vlaganje v tehnologijo. Vedno svetujem, da se morajo podjetja, ki poskušajo izboljšati svoje rezultate s pomočjo digitalnih sprememb, osredotočiti na svojo kulturo. Lahko začnejo na področjih, kot je način upravljanja, lahko pa tudi na področju inovacij in prilagodljivosti. Podjetja, ki imajo podporo ljudi, se, zato da bi ugodile potrebam kupcev, ki se nenehno spreminjajo.
Zagotovite si svoje mesto! Bodite del Digital Takeoverja, ki bo v Zagrebu 13. marca 2018 v CineStaru v zagrebškem Branimir Centru . Karte, ki stanejo 343 evrov (2600 hrvaških kun), so že v prodaji. V to ceno je vključeno sodelovanje na vseh predavanjih, panelih in ostalih konferencah, vključeno je tudi kosilo, odmor za kavo in druženje ob hrani in pijači, ki bo na sporedu po končanem uradnem delu.
Na kakšen način močna organizacijska kultura podjetja vpliva na osvajanje novih trendov in inovacij? Ali se morajo nadrejeni zavedati možnosti, da med zaposlenimi morda vlada strah pred naraščujočo brezposelnostjo zaradi tehnologije, ki spreminja način poslovanja?
Kot sem povedal že prej – kultura ima zelo velik pomen. Kultura je kritična in velikokrat tudi primarna točka iz katere bi morali začeti z digitalnimi spremembami. Kultura inovacij velikokrat vpliva na večje sodelovanje zaposlenega kot 'fail fast' (če nekaj ni v redu, pojdi naprej), saj sodelovanje ljudi vzpodbuja, da so kreativni in da poskušajo narediti nekaj novega. Če ima kultura odpor do sprememb, se ta energija občuti v celem podjetju, opazijo jo tudi kupci, občutijo pa vsi, ki jim je težko iti v službo, ki službo sovražijo.
Kako bo 5G vplival na samo digitalno transformacijo in izboljšanje uporabniške izkušnje (user experience, UX)? Kako bo vplival na ostale segmetne poslovanja in ali bo omogočil lažjo primerjavo novih inovacij na področju obogatene resničnosti (Augmented reality, AR,), navidezne resničnosti (Virtual reality, VR) in umetne inteligence (Artificial Intelligence, AI)?
Tehnologija 5G s sabo prinaša hitrosti, na katere smo vajeni samo na mrežah velike prenosne hitrosti, kot sta LAN/WAN in bo omogočala, da bo ta dostopna tudi na mobilnih napravah. S tem se bodo okrepila pametna mesta, pametni avtomobili, pametne trgovine. Omogočilo se bo tudi neovirano razvijanje novih tehnologij. Na primer: za potopitev (immersion) v navidezno (virtualno) resničnost je potrebno veliko izračunov in povezovanja. Zahvaljujoč tehnologiji 5G se bomo lahko povezali brezžično, poleg tega pa bo olajšala uporaba teh tehnologij s katerekoli lokacije, saj bodo izračuni veliko hitrejši.
Na kakšen način bo umetna integigenca vplivala na lažje zbiranje podatkov o kupcih in s tem personalizirano komunikacijo in izboljšanje uporabniške izkušnje?
Mislim, da je to, s čimer se danes srečujemo, pojav strojnega učenja. Sposobnost strojev je, da s pomočjo ljudi, izkoristijo celotno bazo podatkov, strukturiranih in nestrukturiranih, da bi se kar najhitreje zbrale informacije o komerkoli ali čemerkoli. To je hkrati odlična in zastrašujoča možnost, saj nihče od nas v resnici nikoli ni razmišljal o tem, kako bi strojno učenje lahko vplivalo na nas. Na primer: zahvaljujoč zelo hitremu napredku tehnologije prepoznavanja obraza nas lahko strojno učenje najde na tisočih fotografijah in videih ljudi, za katere sploh nismo vedeli, da obstajajo. To lahko opazimo tudi na družabnih omrežjih, kjer se ljudje označujejo na fotografije. Dobra novica je, da je večje deljenje osebnih informacij super za boljše targetiranje. Mislim, da ljudi ne moti, ko dobijo določeno ponudbo, ki jo niso iskali, a odgovarja njihovim potrebam in željam. Torej, dokler se podatki, strojno učenje, umetna inteligenca uporabljajo za izboljšanje vrednosti, bodo ljudje to brez težav sprejeli. Poleg tega bodo ponudbe bolj personalizirane, zato bodo imele večjo vrednost za uporabnike.
Mislite, da bo Internet of Things (IoT, internet stvari, op. a.) doživel veliko spremembo v naslednjih 5 do 10 letih? Mislite, da bo imel večji vpliv na poslovno in zasebno življenje? Kaj vse je (poleg brezžičnega interneta ter različnih senzorjev in manjšanja stroškov razvoja novih tehnologij) ključnega pomena za razvoj 'interneta stvari'?
Mislim, da so naša poslovna in zasebna življenja postala zelo prepletena med seboj. Tehnologija 'internet stvari' se bo brez dvoma pojavila v obeh naših sferah (v zasebnem in poslovnem življenju), a vseeno nas najbolj navdihuje tehnologija, ki najde svoje mesto na področjih našega življenja, ki so nam najbolj pomembna. Na primer naše zdravje. Če bo IoT postajal vedno bolj pomembno orodje za spremljanje našega zdravja, morda tudi naših bolezni, bolj bomo videli, kako pomembna je ta tehnologija, kako veliko moč ima. Enako velja za proizvodnjo v velikih podjetjih. Uporaba IoT za izboljšanje neprekinjenega dela strojev v tovarni bo pomenilo le to, da bodo superge, ki smo jih naročili, narejene v krajšem času. Zato veliko ljudi sploh ne bo pomislila na to, kakšno vlogo ima IoT v tovarni. IoT bo imel veliko in pomembno vlogo v prihodnosti.
Vpliv tehnoloških sprememb bo z vremenom vse večji, še posebej pri razvoju novih znanosti, kar zahteva tudi hitrejše usvajanje novih znanj. Kakšen je vaš nasvet mladim, kako naj se prilagodijo digitalnim in dolgoročnim spremembam?
Mislim, da se bodo morale mlajše generacije bolj kot kdaj koli prej, osredotočiti na hitro usvajanje novih znanj in na vse spremembe. Dela se bodo ves čas spreminjala, podjetja pa bodo iskala ljudi, ki so na te spremembe pripravljeni. To ni veščina, ki se jo lahko naučimo v šoli, je pa veščina, zaradi katere lahko napredujete, če vpijate vase in izkoriščate vsako novo informacijo in če poskušate razumeti praktične spremembe ob tem znanju. Ideja, da boste nekaj študirali in se potem s tem ukvarjali dolga leta, je stvar preteklosti. Hitro prilagajanje je ključ do dolgoročnega uspeha za mlade delavce.
Kakšen vpliv imajo digitalne spremembe na družbeno odgovornost? Na kakšen način lahko tehnologija ustvari pozitiven vpliv na razvoj socialne družbe, na zdravstvo in izobrazbo?
V družbi je prisoten visok nivo straha, kar se tiče vpogleda v njihovo zasebnost in kar se tiče izgube delovnega mesta. Mislim, da je del strahu opravičen, a vsakič znova se vračam na dejstvo, da je vsaka industrijska revolucija v zgodovini zagotovila več delovnih mest, ne manj. Na kratko na to govori, da se ne zavedamo popolnoma vseh naših sposobnosti, dokler trajajo spremembe, a zdi se, da se jih na koncu vseeno le zavemo. Zato se je v analizi in družabnih omrežjih pojavilo toliko novih delovnih mest iz katerih so ljudje zgradili svoje kariere. V 90. letih ni nihče študiral družabnih omrežij, zdaj pa je to trend, ki se razpreda po celem svetu. Ključna informacija, ki je zelo pomembna je, da se tehnologijo uporbalja za splošno dobro. Moramo rešiti več življenj, potruditi se moramo ljudem omogočiti daljše in boljše življenje. To so izzivi, ki jih ne bo rešil človek ali stroj, ampak človek in stroj skupaj.
