Popotnik
8398 ogledov

Če želite v gore, morate vedeti to

Gore
1/4
Manca Ogrin
Po zaključku poletne sezone v planinskih kočah, na Planinski zvezi Slovenije (PZS) opozarjajo, da so oktobra koče v visokogorju zaprle svoje vrata, nižje ležeče pa prešle na jesensko-zimski delovni čas.

Letošnja poletna sezona v planinskih kočah je bila dobra, ne toliko po številu nočitev, kot po dnevnih obiskovalcih. K temu je prispeval množičnejši obisk visokogorja in sredogorja, s čimer smo Slovenci v času covida-19 iskali stik z naravo, hkrati pa je bilo v gorah spet večje število tujcev.

Gore | Avtor: Manca Ogrin Manca Ogrin
"Poletna sezona v planinskih kočah je bila dobra, glede na splošne koronavirusne razmere celo zelo dobra. Prvi del leta je bilo izjemno neugodno zaradi prepovedi delovanja in pozneje omejenih možnosti obratovanja koč. Z odpiranjem gostinskih obratov so se vrnili tudi obiskovalci v planinske koče. Poleti je bil razmeroma dober obisk koč tudi v sredogorju, kjer je običajno poletno zatišje, ker so v tem času oblegane predvsem visokogorske koče. Nočitev je bilo sicer četrtino manj kot v rekordnem letu 2019, a tudi zaradi ponovnega večjega števila tujih gostov vseeno zadovoljivo. Večji obseg je bil vsaj v visokogorju omejen zaradi protikoronskih ukrepov," oceno letošnje sezone poda strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (PZS) Dušan Prašnikar.

Večja obiskanost pa za seboj potegne tudi negativne posledice. Eno poda Prašnikar: "Čeprav je nekoliko bolje kot v lanskem letu, je še vedno zelo pereč problem smeti, predvsem v sredogorju, kjer se je najbolj opazil porast dela obiskovalcev, ki se ne držijo pravila, da smeti odnesemo s seboj v dolino."

Družinski vodnik Po poteh ljudskih pripovedi vodnik za družine Popotnik 30 idej za družinski izlet

Te koče so še vedno odprte

Oktobra so planinske koče v visokogorju zaprle svoja vrata, nižje ležeče pa prešle na jesensko-zimski delovni čas, čemur je treba prilagoditi tudi jesenski obisk gora in večjo pozornost nameniti načrtovanju ture ter poiskati zanesljive in preverjene informacije, ne pa slepo slediti objavam na družbenih omrežjih, opozarjajo na PZS.

Čeprav je večina visokogorskih planinskih koč že zaprla svoja vrata, obstajajo nekatere izjeme. V Julijskih Alpah je stalno odprt Dom na Komni, od višje ležečih bodo pozimi ob koncu tedna odprte Orožnova koča na planini Za Liscem, Krekova koča na Ratitovcu in Blejska koča na Lipanci, Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti pa le še zadnja vikenda v oktobru. Od vršiških koč bo od 1. decembra stalno odprta Erjavčeva koča, nižje ležeče bodo odprte ob koncu tedna. Pozimi je stalno odprt Planinski dom Tamar. Triglavski dom na Kredarici je sicer zaprt, a meteorologi poskrbijo za zavetje in prenočišče.

V Kamniško-Savinjskih Alpah sta od višje ležečih stalno odprta Črnuški in Domžalski dom na Mali planini, večina ostalih ob koncu tedna. Ob vikendih bo odprta Koča na Kriški gori (razen 22.- 24. oktobra), ob lepih vikendih bo za osnovno oskrbo odprta Kamniška koča na Kamniškem sedlu. Na Okrešlju bo zavetišče še stalno odprto do konca oktobra, potem ob koncu tedna. Ob lepih vikendih in po dogovoru bo od novembra odprta tudi Koča na Klemenči jami pod Ojstrico.

V Karavankah bodo koče v zimskem času odprte večina ob koncu tedna (kot npr. Roblekov dom na Begunjščici, Dom na PeciDom na Uršlji goriPlaninski dom na Zelenici – ta bo v času šolskih počitnic odprt tudi med tednom), nekaj nižje ležečih koč pa je odprtih stalno (Dom Pristava v Javorniškem RovtuKoča na Ljubelju razen ponedeljka in torka, Planinski dom na Boču in Rudijev dom pod Donačko goro razen ponedeljka, Poštarski dom pod Plešivcem razen torka). Od 1. decembra bo stalno odprt Valvasorjev dom pod Stolom, do takrat pa ob vikendih.

Aktualni podatki o odprtosti planinskih koč so ažurno objavljeni na spletnem mestu PZS.

"Vsak odhod v gore je treba skrbno načrtovati"

Ob zaprtosti planinskih koč je tako treba upoštevati tudi varnostni vidik obiskovanja gora jeseni in toliko večjo pozornost nameniti načrtovanju ture. Ker številne planinske koče v jesenskem in zimskem času planincem ne nudijo tople hrane, možnosti dopolnitve zaloge tekočine in strehe nad glavo, morajo imeti v nahrbtniku poleg osnovne planinske opreme dodatna topla oblačila, zaščito pred vetrom in dežjem, alu-folijo ali veliko črno vrečo za zaščito pred podhladitvijo ter več tople brezalkoholne tekočine in hrane. Jeseni so krajši tudi dnevi in tema nas bo ujela že nekje med šesto in sedmo uro popoldne. Obvezna je čelna svetilka, ne smemo pozabiti niti na polne baterije.  

"Visokogorje je že pobelil pobelil sneg in za hojo po njem potrebujemo ustrezno zimsko opremo in ogromno izkušenj. Podlaga na planinskih poteh je pomrznjena, čez dan se sneg zmehča in se predira. Takšna podlaga je posebej nevarna ob sestopih, sploh če sestopamo hitreje, saj se nam podlaga lahko nepričakovano udre in povzroči hude poškodbe kolenskega sklepa. Ta možnost se poveča, če je sneg pokril posamezne skale, ki so toplejše, sneg okoli njih skopni in nastane globoka luknja, ki pa je z vrha pokrita in predstavlja neke vrste past. V nižjih predelih so planinske poti pokrite z odpadlim listjem, pod njim pa so mokre korenine in skale, ki ob neprevidni hoji lahko povzročijo padec in poškodbe," trenutne razmere v gorah oriše strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in inštruktor Gorske reševalne zveze Slovenije Matjaž Šerkezi

In doda: "Vsak odhod v gore je treba skrbno načrtovati, imeti vso potrebno opremo in jo znati tudi uporabljati. Informacije je treba pridobiti na preverjenih portalih, kot je spletna stran Planinske zveze Slovenije, v tiskanih vodnikih in zemljevidih, ustno pa pri znancih, ki so strokovno usposobljeni - planinski vodniki, gorski reševalci, gorski vodniki ... Turo vedno prilagodimo svojim sposobnostim in izkušnjam. Cilj naj ne bo vrh, ampak varen pristan doma. S tem razlogom se moramo znati pravočasno obrniti".

Kranjska Gora jezero Jasna turizem Popotnik Kranjska Gora vabi z novo pridobitvijo

Gorski reševalec ob tem opozarja na porast števila obiskovalcev gora, ki se na pot odpravijo po navdihu z družbenih omrežij in brez primerne opreme in priprave: "Zadnje leto v slovenskih gorah vse pogosteje srečujemo in rešujemo posameznike, pare ali družbe, ki se v gore odpravijo brez predhodnega načrta in pot nadaljujejo kljub dobronamernim opozorilom planincev, da nimajo primerne opreme in obutve. Ti dogodki so pogosto posledica družbenih omrežij in izkrivljenih subjektivnih informacij posameznikov, ki jih objavljajo. Lansko zimo je po družbenih omrežjih krožilo kar nekaj videovsebin z ogromno ogledi in všečki in popolnoma napačnim in nevarnim prikazom hoje v gore in rabe pripomočkov, kot sta cepin in dereze. Posebej je treba poudariti, da je pri pripravi na odhod v gore informacije treba preveriti, predvsem pa vedeti, da vsak, ki nekaj pojasnjuje, ni nujno strokovno usposobljen."

Pri podatkih z družbenih omrežjih velja velika mera previdnosti, saj gre za subjektivno oceno. Za primer gorski reševalec izpostavi bivak pod Skuto, od koder so kamniški gorski reševalci skoraj vsak teden v dolino pospremili kakšnega Instagram planinca: "Vedeti je treba, da je pot do bivaka zahtevna, neoznačena, ponekod je pri vzponu treba uporabiti roke. Takšna pot je za izkušene. Še posebej zdaj, ko je v gorah zapadel prvi sneg in količina katerega se bo z vedno krajšimi dnevi še samo povečevala."

Preverjene informacije o stanju planinskih poti lahko dobite na spletni strani Planinske zveze Slovenije. Dobrodošel pripomoček pri načrtovanju je spletna aplikacija maPZS, kjer najdete vse planinske poti v digitalni obliki, vključno z višinskim profilom, izhodišči in kakovostnimi kartografskimi podlagami. Informacije lahko pridobimo tudi iz tiskanih vodnikov, v nobenem nahrbtniku pa ne sme manjkati planinski zemljevid novejšega letnika.

 
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.

Sorodne novice