Popotnik
931 ogledov

Nova jama: Za to ime so se odločili v torek na kavi

Martelova dvorana
1/2
Borut Lozej
Odkritje t. i. fosilnih rovov v Škocjanskih jamah bo pripomoglo k boljšemu razumevanju pretakanja podzemne reke Reke in novim raziskovanjem.

Kot smo na Žurnalu24 že poročali, so divaški jamarji konec januarja odkrili dva nova rova v Škocjanskih jamah. Z odkritjem t. i. fosilnih rovov nad Martelovo dvorano so Škocjanske jame podaljšali za 400 metrov. Sedaj skupna dolžina rovov znaša približno sedem kilometrov. Do novoodkritih rovov so jamarji prišli skozi Fedrigotov dihalnik. Dosežek Luke Biščaka, Alberta Ličana in Jake Jakofčiča je plod njihovega enoletnega dela in raziskovanja.

Park Škocjanske jame Popotnik Velik uspeh: Po enoletnem delu končno preboj

Izvedli 1198 delovnih ur

Med enoletnim raziskovanjem so izvedli 58 delovnih in raziskovalnih akcijah, kar je skupno naneslo 1198 delovnih ur. Levji delež je opravilo Jamarsko društvo Gregor Žiberna Divača. Pri raziskovanju je sodelovalo 24 jamarjev iz petih jamarskih društev. Na pomoč so jim priskočili tudi češki jamarji, ki so ob zadnjem obisku pregledali površje nad jamo z georadarjem in odkrili dva večja fosilna rova, kamor so slovenski jamarji naposled uspeli priti.

Arheologija NatGeo Popotnik Arheologe zaposluje skrivnostna ženska

Rova ne bosta vplivala na turizem

Park Škocjanske jame | Avtor: Borut Lozej Borut Lozej

Odkritje rovov nad Martelovo dvorano, ki s prostornino 2,2 milijona m3 velja za največjo doslej odkrito podzemno dvorano v Sloveniji in eno večjih na svetu sploh, bo omogočilo raziskovanje dela Škocjanskih jam skozi vse leto. Do sedaj so ga lahko raziskovali le v sušnem obdobju, saj visoka voda napolni Martelovo dvorano vse do vrha.

Najdena rova sicer od tal Martenove dvorane nista vidna, saj sta skrita za manjšo kamnito polico. Zato, kot pravi Polona Kovačič iz Parka Škocjanske jame: "Ta dostopnost na turistični obisk ne bo imela nikakršnega vpliva, saj gre za ozko brezno, ki se bo uporabljalo izključno v raziskovalne namene za usposobljene jamarje." Prav tako pa bo imelo odkritje fosilnih rovov, ki ob visokem vodostaju krepko pripomoreta k odtekanju vode iz Škocjanskih jam, velik vpliv na boljše razumevanje pretakanja podzemne reke Reke.

Velik problem je onesnaženost

Ena največjih slovenskih znamenitosti, ki je lansko leto letno privabila 184.230 obiskovalecv, in je od leta 1986 na Unescovem Seznamu svetovne in kulturne dediščine, se že nekaj let sooča s prekomerno onesnaženostjo. Kot pravi Kovačičeva, v zvezi z onesnaženostjo podzemnih jam ukrepajo že vrsto let. »Vsako leto izvedemo večje število čistilnih akcij, redno spremljamo stanje, opozarjamo inšpekcijske službe, čistimo divja odlagališča ter prijavljamo projekte, ki bi prispevali k izboljšanju stanja Reke (Life+). Pri tem pa apelirajo tudi na obiskovalce in občane bližnjih krajev: »Poleg tega občane v porečju Reke spodbujamo k urejanju zbiranja in čiščenja odpadnih voda, pristopili pa smo tudi k sanaciji deponije Globovnik v občini Ilirska Bistrica.«

 | Avtor: Borut Lozej Borut Lozej

"Jamarji smo 'mali Kolumbi'"

Kot so dejali na torkovi konferenci, bodo z raziskovanjem nadaljevali. "Jamarji imamo še veliko zadev za raziskat, za to ne rabimo it na Luno. Raziskujemo zadnje neodkrite koščke Zemlje. Lahko nam rečete 'mali Kolumbi'", je v smehu zaključil Jakofčič.

Želijo namreč nadaljevati z raziskovanjem Skrite jame, skozi katero so se jamarji prebili do Martelove dvorane. Kot je na konferenci dejal Luka Biščak, so se za ime odločili v torek na kavi. "Najboljše je eno preprosto in jasno ime. Skrita jama. Vsem je na očem, vendar je nevidna," je pojasnil. Za konec je še izrazil željo, da bi v prihodnosti več slovenskih jamarskih društev sodelovalo, saj bi s tem našli še precej večja odkritja. "Naše jame, zlasti te v okolici Divače, v veliki meri odkrivajo tujci. Tu prednjačijo Čehi. Čeprav so 'fajn dečki' in jih imamo radi, bi bilo bolje, da bi naše jame odkrivali mi," je pomanjkanje enotnosti in možnost za napredek med slovenskimi jamarji izrazil Biščak.

Izleti po Sloveniji

S februarjem bomo na portalu Žurnal24.si v sodelovanju s forumsko platformo Potovanja.Over.Net začeli z vseslovenskim projektom #TukajŽivim, kjer boste prebivalci sami povedali, zakaj je tako lepo živeti v vašem kraju in zakaj ga je vredno obiskati ter raziskati. V obširnem projektu lahko med drugim sledite in sodelujete na forumu Izleti po Sloveniji, na Popotniku Žurnala24 pa iščete nove ideje. 

#TukajŽivim | Avtor: #TukajŽivim #TukajŽivim

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.

Sorodne novice