Beovićeva o resni grožnji, ki jo prinaša naraščanje okužb

Poleg števila naraščajočih okužb je skrb vzbujajoče naraščanje števila hospitaliziranih, je poudarila vodja strokovne skupine za covid-19 Bojana Beović. Izkušnje iz tujine kažejo, da je pot po dvigu krivulje števila hospitaliziranih zelo težavna in izjemno boleča. 

V prihodnjih dneh Beovićeva pričakuje, da se bo izrazito povečalo število bolnikov, ki bodo potrebovali hospitalizacijo. Med številom okuženih in številom hospitaliziranih obstaja zamik, saj bolniki navadno bolnišnično zdravljenje potrebujejo po petih ali šestih dneh od začetka bolezni.

Strah, da ne bodo mogli vseh ustrezno obravnavati

Okužbe so se ponovno pojavile tudi v domovih za starejše, nekaj prenosov je tudi iz mlajših na starše in stare starše, je dodala Beovićeva. Tako znova zbolevajo starejši, ki pa tudi bolj pogosto potrebujejo hospitalizacijo.

Od populacije, ki zboleva, in možnosti obravnave pa je močno odvisna tudi smrtnost. "Pri nas obstaja pomanjkanje kapacitet in kadra že brez epidemije. Če se bo število obolelih zelo povečalo, je resna grožnja, da vseh ljudi ne bomo mogli ustrezno obravnavati," je poudarila.

Covid-19 Slovenija V tej slovenski občini dodatne omejitve in zapiranja zaradi naraščanja okužb

Dosledno je treba izvajati vse ukrepe

Ključno je predvsem takojšnje ukrepanje. Beovićeva je pozvala k doslednemu spoštovanju vseh sprejetih ukrepov. Kot je pojasnila, zaostrovanja obstoječih ukrepov za zdaj še ni na mizi. "V prvi vrsti je pomembno dosledno izvajanje že uveljavljenih ukrepov," je dejala. Pri tem kot pomembno ocenjuje delo inšpekcije. Spomnila je, da so se številne države pri nadzoru nad izvajanjem ukrepov poslužile pomoči policije in vojske.

Profimedia

Pri sprejemanju nadaljnjih ukrepov pa je bistveno predvsem, da ne bodo omejevali gospodarstva in življenja. Med drugim bi lahko obvezno postalo tudi nošenje mask zunaj, ko je zbranih več ljudi. Strokovna svetovalna skupina predvideva tudi možnost skrajšanja odpiralnih časov gostinskih lokalov. Beovićeva je spomnila, da že obstajajo omejitve zbiranja na deset ljudi, ki pa se ne izvajajo. Pozvala pa je še k uporabi aplikacije.

Kot je še dodala, se zavzema za konsistentne ukrepe. "Zato, da jih ljudje lažje razumejo in upoštevajo," je poudarila. A kot dodaja, živimo v turbulentnem času, ko se vsak teden izve kaj novega. "Zato je zelo težko ohranjati neko kredibilnost," še pravi.

Covid-19 Slovenija Okužbe v zdravstvenem domu. Poziv tistim, ki so bili na pregledu.

Gantarja skrbijo nasprotniki uporabe zaščitnih mask

Minister za zdravje Tomaž Gantar meni, da so "obstoječi ukrepi edini možni, preden se lotevamo ponovnega zapiranja družbe, česar si ne želi nihče". Če bi se situacija bistveno spreminjala na slabše, potem bo po njegovih besedah treba razmisliti, kaj še lahko naredijo. "Več je treba delati pri prepričevanju in promociji, da so ukrepi koristni, utemeljeni, da delujejo tudi v drugih državah. Samo s kaznimi ne moremo prepričati ljudi," je dejal. 

Povečanje okužb je po njegovem tudi odsev stanja v sosednjih državah. Ob odprtih mejah bi težko pričakovali, da pri nas do tega ne bi prišlo, je prepričan Gantar. 

S Kacinom imata različna mnenja
Minister Gantar se je odzval na besede vladnega govorca za covid-19 Jelka Kacina, naj ministrstvo za zdravje seznani javnost o tem, kaj je bilo storjeno v zadnjih sto dnevih. Gantar pravi, da imata s Kacinom različna mnenja. V zdravstvu je nakopičenih ogromno problemov, ki jih je epidemija po ministrovem mnenju zaostrila in poslabšala. Sicer pa je ministrstvo naredilo kar nekaj korakov, nekaj pa jih je odvisnih tudi od rebalansa proračuna. "Čarobne palice jaz nimam. Če nekdo misli, da jo ima, potem mu gladko prepuščam to delo," je dejal Gantar.

Neznank je še veliko

O sami bolezni marsikaj še ostaja neznanka. Posamezne raziskave kažejo, da ima lahko novi koronavirus splošne hude posledice, kot so izguba mišične mase, otežena mobilnost ter tudi izguba voha in sluha. Med značilnimi hudimi posledicami pa so prizadetost organov, predvsem pljuč, prizadetost osrednjega živčevja in tromboze, tudi v srčnih žilah. "Vse to vodi do zapletov, ki imajo lahko trajne posledice," je dodala. Dolgoročne posledice na zdravje bolnikov sicer sistematično spremljajo tudi pri nas.

Neznana pa ostaja tudi imunost pred ponovno okužbo. Večina koronavirusov ne pušča dolgotrajne imunosti, dodaja Beovićeva. Imunost pa pridobijo bolniki, ki so preboleli bližnjevzhodni respiratorni sindrom (MERS-CoV) in SARS. "Res pa je tudi, da ti, ki so ponovno zboleli, so zboleli za blažjo obliko," še pravi. Pri nas sicer, tako Beovićeva, primera ponovne okužbe še nismo zabeležili.

Covid-19 Zdravje Krek: "Lahko si samo zamislite, kako bo čez 14 dni"

dezurni@zurnal24.si