"Direktor kriv za nasilje"

Kakšen je vaš osebni stik s pazniki? So oni tisti, ki prav tako presegajo svoja pooblastila?
Dokler se nisem rizično postavil zase, je bilo za navadnega človeka nepredstavljivo težko. Poniževanja in zaničevanja so se končala v trenutku, ko so spoznali, da s prikazom kršitev izpostavljam tudi njihove težave z direktorjem. Razen redkih špicljev in samovšečnežev so ti po večini od takrat bistveno zmernejši. Z nejevoljo in nevednostjo presegajo pooblastila zgolj zaradi napačnih direktorjevih in svojevrstnih interpretacij zakonodaje. Gledano na splošno, so pazniki edini pozitivni subjekti v zaporu.

So vas v zaporu kdaj pretepli?
Ker se izogibam morebitnim ekscesom, grem iz sobe redko, na zunanji sprehod vsakih nekaj mesecev. Razlogi za nasilje so različni in obsojati paznike za "zapoznela" posredovanja bi bilo nekorektno. Za nasilje je kriv direktor, ki se za opozorila glede predvidljivih situacij ne zmeni. Dejstva pričajo, da je ključni dejavnik pri pretepih prav nestrokovno delo delavcev, saj namesto da bi napetosti med obsojenci odpravljali, jih praktično spodbujajo. Še bolj problematično je psihično nasilje, ki pušča mnogo večje posledice.
  
Kakšno je sicer vzdušje med zaporniki?
Nekaj primerov kaže na interes vodstva, da se obdrži hierarhija med obsojenci, saj imajo tako pazniki manj dela z vzdrževanjem reda. Nasilni, običajno fizično močnejši ustrahujejo labilnejše. S podkupovanjem (dajanjem ugodnosti) zapor spodbuja tudi krivične prijave, iz katerih se je težko rešiti, saj vodstvo ne dopušča obrambe. S tem se ustvarjajo nezaupanja, zamere in napetosti med obsojenci. Močno je prisotno poniževanje tistih, ki smo obsojeni zaradi spolnih deliktov, medtem ko velja umor za sprejemljiv, v zaporu celo spoštovan. Sicer pa vlada vsesplošna apatija, psihična izgorelost v obupu neuspelih pritožb in kršenju pravic.  

Komu je elaborat namenjen?
Kršitve vseh norm na Dobu so preobsežne, da bi jih bilo možno prikazati na kratko. Sprotne kršitve so na spletnih straneh, širša problematika je v elaboratu. Oboje je zapisano zato, ker odgovorni vse ves čas skrivajo, kar škoduje posameznikom in družbi. Z navideznim reševanjem pritožb odgovorni dopuščajo nadaljevanje kršitev, ki jih je zaradi zaščite civilizacijskih dobrin in moralnih vrednot ter zavarovanja pravne države treba takoj ustaviti.

Ali podajate konkretne rešitve?
Zavodu in nadzornikom sem že posredoval več predlogov izboljšav: v zvezi z organizacijo, penološkimi in psihološkimi prijemi, varovanjem, neučinkovitimi pritožbenimi postopki ... A vse to zaman, saj odgovorni mislijo, da je obsojenčeva edina naloga prestajanje kazni. Ob tem še bolj pritlehno kar neposredno natolcujejo, da je obsojenec tudi mentalno omejen, "obsojenec ne razume", "mu ni verjeti", "ne more imeti namenov". Rešitev je tudi v ozaveščanju javnosti, logična posledica pa bi bila, da bi javnost zahtevala zamenjavo institucionalnega tajkuna z razumnikom, ki bi zakone spoštoval. 

Kaj konkretno očitate vodstvu zapora?
Očitki temeljijo na ugotovitvah strokovnih oseb. Ne gre za očitke posameznikov, temveč za strnitev opažanj več obsojencev in delavcev. Spisek kršitev je ogromen, osnova pa je postavljanje osebnega interesa pred javnim. Za načrtnim izigravanjem zakonodaje in oblastniško držo se skriva strahovlada, ki vodstvu omogoča nenadzorovano vodenje zapora. Gre za nehumano manipuliranje s 600 zaporniki, zelo vprašljivo porabo davkoplačevalskega denarja in zavajanje javnosti. Predstavlja primer centra moči, skoncentriranega v eni osebi.

Na katerih področjih naj bi se kršile pravice obsojencev?
Lažje bi bilo odgovoriti, kje se ne. Sistem skriva kratenje temeljnih človekovih pravic in pravnih norm. Obsojencem so okrnjene še tiste temeljne, z mednarodnimi pogodbami in ustavo določene pravice. Nevladne ustanove na to anomalijo opozarjajo neuspešno.

Torej bi bilo treba spremeniti sistem?
Izvrševalci zakona o izvrševanju kazni zapora javnosti predstavljajo navidezno urejenost, po drugi strani pa z vsemi sredstvi onemogočajo predstavitev dejanskih razmer, ki posledično močno škodujejo širši družbi. Le s korenito spremembo sistema je mogoče doseči pravi smisel sankcij in resocializacijo oseb, ki so se pregrešile zoper moralno sprejemljive norme. Zato pa prihaja do tega, da iz zapora prihajajo slabši ljudje, kot so v zapor prišli. Ker javnost ni seznanjena o sistemu in smislu zapora, lahko odgovorni črpajo moč za manipulacijo ter zastraševanje, da je takšen način edini primeren in nujen in si tako gradijo alibi za dopustitev nedopustnega. V elaboratu gre morda na videz za obrobno temo, ki pa je za vsakega davkoplačevalca zaradi končnega vpliva na družbo absolutno primarna. Obsojenci se namreč po prestani kazni vrnemo v družbo, s sedanjim tretmajem praviloma bolj delikatni in psihično uničeni, posledično pa kot nesposobni nehote (p)ostanejo paraziti družbe.

Pripravljate brošuro o pravicah obsojencev, ki ste jo hoteli objaviti v zavodskem časopisu.
Oblikujem brošuro v žepni obliki s povzetkom zakonskih pravic obsojencev, ki so jim kršene. Želel sem, da imajo do te brošure dostop vsi obsojenci. In glede na to, da je vsakršno učenje v zaporu, predvsem pa neka nova pozitivna spoznanja, eno izmed osnovnih prvin in bistvo resocializacije, sem predlagal objavo vsebine te brošure tudi v zavodskem časopisu, ki je dostopen vsem obsojencem. Predlagal sem tudi uvrstitev brošure v seznam gradiva zavodske knjižnice. Rezultat? Dobil sem opozorilo, da bi distribucija brošure pomenila nedovoljeno ravnanje.