Slovenija
6216 ogledov

Kaj vse se spreminja v novem letu

Slovenija Ljubljana koronavirus covid-19 ulica ljudje Profimedia
Kakšne spremembe se nam obetajo v novem letu?

Na področju izobraževanja

  • Novela zakona o vrtcih. Novela prinaša ponovno uvedbo brezplačnega vrtca, pravica pa se razširja in uvaja brezpogojno brezplačnost vrtca za tretjega in nadaljnjega otroka iz iste družine, ne glede na to, ali so starejši bratje in sestre še v vrtcu, ali ne več. "S tem predlogom se izboljšuje finančna dostopnost vrtcev za mlade družine in zagotovo prispeva tudi k dvigu deleža vključenih otrok v vrtce," pravijo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Zakon je že v zakonodajnem postopku in bo predvidoma sprejet v mesecu januarju 2021. Če bo sprejet, bo brezplačen vrtec za drugega otroka začel veljati s 1. septembrom 2021. Državni proračun bo na letni ravni za ta ukrep zagotovil 5,83 milijona evrov sredstev.
  • Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Kot pravijo na MIZŠ, je ta zakon tik pred uvrstitvijo na sejo vlade.
  • Novi nacionalni strategiji. "V pripravi sta strateška dokumenta s področja visokega šolstva in znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Obema nacionalnima strategijama namreč se letos izteka veljavnost, zato sta v pripravi novi, ki bosta začrtali razvoj za naslednje desetletje."

Simona Kustec | Avtor: Anže Malovrh/STA Anže Malovrh/STA

Na področju javne uprave

  • Razpis za pametna mesta. "V teh dneh oz. takoj po novem letu bo po treh letih objavljen razpis za pametna mesta. Upravičenci bodo konzorciji občin. Med upravičene stroške pa predvidevamo stroške nakupa komunikacijske opreme in programske opreme, licenc, razvoj inovativnih rešitev. Predvideno je, da bo stopnja sofinanciranja 80 %, vrednost razpisa bo znašala 16 milijonov evrov," pravijo na ministrstvu za javno upravo (MJU).
  • Volilna zakonodaja. "Takoj po novem letu bo na sporedu pomemben mejnik v soočanju z neustavnostjo trenutne volilne zakonodaje. Pričakujemo, da bo predlog sprememb volilnih okrajev, ki smo ga v sodelovanju s poslanskimi skupinami oblikovali na MJU, prejel zadostno podpro poslank in poslancev."
  • Elektronska identiteta. Kot pravijo na MJU, je to ena izmed njihovih prioritet za 2021. Nov zakon o osebni izkaznici prinaša novo sodobno osebno izkaznico z biometričnimi podatki (podobo obraza in prstnimi odtisi, podobno kot je to pri potnih listih), in z njo tudi novo elektronsko identiteto. "Uporaba bo določena v novem Zakonu o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja. Uporabniki bodo imeli tako na voljo različna sredstva za elektronsko identifikacijo," obljubljajo na MJU.
  • Digitalni dvojček Slovenije. Na MJU bodo nadaljevali s projektom vzpostavitve Digitalnega dvojčka Slovenije, ki bo predstavljal digitalno sliko realnega dogajanja v Republiki Sloveniji. Kaj je njegov temeljni namen? "Da bo s pomočjo naprednih tehnologij na enem mestu omogočal hitro in celovito spremljanje in razlago tekočih dogajanj, zaznavanje anomalij, napovedovanje trendov ter poročanje z vizualizacijami za odločanje v realnem času. Po domače povedano: davčne blagajne, promet, energetika – točno se bo videlo, kaj se kupuje kdaj in kje, kako vplivajo kakšni ukrepi ipd."
  • Spremembe zakona o javnem naročanju in zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

Boštjan Koritnik | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Na področju družinske politike in dela

  • Pomoč ob rojstvu otroka. Enkratni prejemek ob rojstvu otroka se dvigne iz 286,72 evra na 350 evrov. "Pravico ima vsak novorojenček, katerega mati ali oče imata stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji. Gre za enega od elementov družinske politike in spodbujanja rodnosti," pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ).
  • Dvig starševskega dodatka. Starševski dodatek se iz 258,09 evra dvigne na višino osnovnega zneska minimalnega dohodka, to je 402,18 evra. "Starševski dodatek je namenjen materam (ali očetom po 77 dnevih od rojstva otroka), ki niso zavarovane za starševsko varstvo (študentke, nezaposlene), upravičenec/ka je za čas trajanja pravice vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Mati (oziroma oče, če on koristi) in otrok morata imeti stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko prebivati v Republiki Sloveniji. Pravica traja 365 dni od rojstva otroka, v primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka, otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo se podaljša.
    Znesek se izenači z osnovnim zneskom minimalnega dohodka in ni nižji od tega zneska,"
    pojasnjujejo na MDDSZ. 
  • Dvig najnižjega materinskega, očetovskega in starševskega nadomestila. Najnižje izplačilo materinskega, očetovskega in starševskega nadomestila, osnova za manjkajoče mesece pri izračunu nadomestila in začetna osnova za nadomestilo brez dopusta, se bo dvignilo na enako višino, kot je osnovni znesek minimalnega dohodka v bruto znesku, to je 543,29 evra bruto (402,18 evra neto). Do 31. 12. 2020 je znašalo najnižje izplačilo nadomestila 331 evrov bruto.
  • Novost pri pravici do krajšega delovnega časa. Upravičencem do krajšega delovnega časa bodo od 1. 1. 2021 zagotavljali do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela povprečja zadnjih 12 plač (enak izračun koz za materinsko nadomestilo), vendar ne manj od sorazmernega dela minimalne plače. Do sedaj je Republika Slovenija zagotavljala do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače. "Za vse upravičence, ki imajo na dan 1. 1. 2021 odločeno o pravici s staro osnovo, bo center za socialno delo do 30. 6. 2021 izdal novo odločbo z višjo osnovo, in sicer izračunano iz povprečja plač v letu 2019 (če je že takrat upravičenec delal krajši delovni čas zaradi starševstva, se bo plača iz 2019 preračunala na polni delovni čas)," pojasnjujejo na MDDSZ. Primer: Plača 1000 evrov bruto za 4 ure se bo preračunala na polni delovni čas (torej bo osnova za plačilo prispevkov 2000 evrov bruto).

Janez Cigler Kralj | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek

Na področju gospodarstva

  • Digitalizacija vseh razpisov. V 2021 želijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) digitalizirati vse razpise, trenutno so na 75 odstotkih.
  • Priprave na novo finančno obdobje z ukrepi za dvig produktivnosti. Poleg covid ukrepov za ohranjanje delovnih mest in izboljšanje likvidnosti slovenskega gospodarstva se MGRT intenzivno pripravljajo na novo finančno obdobje - ključni cilj bo dvig produktivnosti in posledično boljša konkurenčnost. "Ukrepi bodo usmerjeni v povečanje investicij, domačih in tujih, digitalno transformacijo podjetij vseh velikosti, uvajanje krožnega gospodarstva in v raziskave, razvoj in inovacije, ki so gonilo napredka. Skrbeli bomo tudi za MSP, vključno z visoko inovativnimi in globalno usmerjenimi startup in scaleup podjetji, ki zagotavljajo veliko dodano vrednost na zaposlenega. MGRT posebno pozornost daje panogi turizma in lesnopredelovalni industriji ter ohranjanju delovnih mest na depriviligiranih območjih," obljubljajo. 
  • Debirokratizacija. MGRT je vključeno v vladno skupino za debirokratizacijo. "Verjamemo, da bomo z odpravo administrativnih ovir, manjših in večjih, bistveno pripomogli k boljšemu poslovnemu okolju. Tega namreč sestavlja poleg institucij podpornega okolja (SPOT točke, subjekti inovativnega okolja), katerih storitve financiramo, tudi zakonodajno okolje, kjer lahko brez finančnih posledic na proračun dosežemo velike pozitivne učinke na gospodarstvo. Z vidika dodeljevanja nepovratnih sredstev je za večjo učinkovitost nujno nadaljevati z digitalizacijo procesa razpisnih postopkov, ki sta jo tako SPS kot SPIRIT že pričela," pravijo na MGRT.
  • Izvajanje EU programov. Na MGRT imajo številne odprte projekte, med katerimi izpostavijo izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (CLLD), podporo mikro, malim in srednje velikim podjetjem s področja turizma za povečanje snovne in energetske učinkovitosti, izvajanje operacij v okviru dogovora za razvoj regij, financiranje spodbud za ponovni zagon poslovanja podjetij v obmejnih problemskih območij, vzpostavitev spremljanja in evalviranja dobrih praks za projekte, sofinancirane z razvojnimi sredstvi MGRT, dodatno opolnomočenje komuniciranja z deležniki in preostalo javnostjo na področju razvojnih spodbud MGRT. Poleg tega želijo v sodelovanju z vsemi ključnimi deležniki pripraviti in uresničevati načrt okrevanja in odpornosti slovenskega turizma 2020-2023, kot pravijo, bodo nadaljevali tudi z ukrepi na področju trajnostnega turizma za pospešeno digitalno transformacijo slovenskega turizma in z izvajanjem ukrepov na področju politike kadrov v turizmu (nacionalna shema za spodbujanje ustreznega upravljanja s kadri, sodelovanje v EU Pact for skills - paktu za spretnosti). Pomembni bodo še ukrepi za ponovno vzpostavitev letalske povezljivosti Slovenije ter izvajanje projekta Slovenija - Evropska gastronomska regijja 2021.
  • Podpiranje investicij v lesno industrijo. Prizadevajo si za povečanje količine doma predelanega lesa v izdelke z visoko dodano vrednostjo. "Ena izmed naših aktivnosti je zato tudi podpiranje domačih in tujih investitorjev pri investicijah v lesno industrijo po zakonu o investicijah, zakonu o regionalnem razvoju in po zakonu o gospodarjenju z državnimi gozdovi." Z domačimi in tujimi partnerji bodo zato podprli več investicijskih projektov, "ki bodo postali regijski pospeševalci razvoja lesne industrije". "Vse projekte, ki so trenutno v obravnavi (7 lesno predelovalnih centrov, katerih skupna investicijska vrednost presega 140 milijonov evrov) in ki bodo imeli pozitiven učinek v lokalni skupnosti, je vlada uvrstila med prioritetne strateške naložbe, na seznam pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji."

Zdravko Počivalšek | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Na področju okolja in prostora

  • Administrativne razbremenitve. Cilj je, kot pravijo na ministrstvu za okolje in prostor (MOP), zmanjšanje birokratskih opravil pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo in umeščanje objektov v prostor, racionalizacija zahtev po poročanju gospodarskih subjektov in poenostavitev postopkov. 
  • Novi zakoni. Državnemu zboru RS bodo posredovani v sprejem v prvi polovici 2021: gradbeni zakon, zakon o urejanju prostora, zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah.
  • Uskladitev o dolgoročnem energetskem konceptu Slovenije. Med prioritete štejejo še odgovorno ravnanje z viri energije, sanacijske ukrepe za zagotovitev čistejšega pridobivanja energetskih virov, druge ukrepe za ogljično nevtralnost do 2050, vključno z izrabo jedrske energije ter urejevanje področja rabe geotermalne energije, "kar bomo izvedli preko Dolgoročne podnebne strategije Slovenije do 2050 (plan sprejetja v Državnem zboru RS do poletnih parlamentarnih počitnic)".
  • Prenova stanovanjske politike. Povečanje fonda najemnih stanovanj s poudarkom na mladih in mladih družinah, vzpostavitev sistemskega vira za gradnjo stanovanj in dvig namenskih proračunskih sredstev, kar po besedah MOP rešuje zakon o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona. Načrt sprejetja v državnem zboru je v prvi polovici 2021.
  • Decentralizacija in skladen regionalni razvoj. Cilj naj bi na MOP v prvi polovici 2021 realizirali preko Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050 in Pomorskega prostorskega načrta Slovenije.
  • Poenostavitev in pospešitev umeščanja večjih infrastrukturnih in energetskih objektov v prostor. "Del teh ciljev smo že realizirali, in sicer preko interventnih zakonov, v prvi polovici 2021 pa bosta to področje urejala tudi zakon o urejanju prostora in zakon o gospodarskih javnih službah varstva okolja."
  • Nadaljevanje izvajanja protipoplavnih ukrepov na celotnem področju države.
  • Posodabljanje načrta za koriščenje sklada za podnebne spremembe. "Načrt se posodablja v smeri, kako področje podnebnega financiranja ustrezno usmeriti v projekte, ki bodo učinkovito sledili cilju zniževanja emisij. Cilj je, da v preostanku mandata, to je do vključno 2022, v celoti porabimo razpoložljiva sredstva. Projekti so vezani na vse resorje, tako na primer za energetsko obnovo stavb, vlaganje v obnovljive vire energije, v krožno gospodarstvo, vlaganje za prehod na železnice in obnovitev železniške infrastrukture ter zamenjavo kurilnih naprav gospodinjstev," pojasnjujejo.
  • Digitalizacija in vzpostavitev informacijskega sistema MOP. Vzpostavitev prostorskega informacijskega sistema in nadgradnja projekta digitalizacije prostorskih podatkov za podporo razvoja skupnega evropskega podatkovnega prostora za zeleni dogovor in za doseganje nevtralnega prehoda v brezogljično družbo. "Cilj projekta je ustvariti pogoje za razvoj digitalnih in inovativnih storitev na področju urejanja prostora, graditve objektov, evidentiranja nepremičnin, varovanja okolja ter upravljanja z vodami in ohranjanjem narave," pojasnjujejo na MOP.

Andrej Vizjak | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane

  • Sprejem številnih zakonov in predpisov. Med njimi so zakon o kmetijskih zemljiščih, zakon o živinoreji, zakon o zaščiti živali, zakon o agrarnih skupnostih, zakon o zadrugah, pravilnik "Konoplja" (sprejem na vladi v februarju), masne bilance (ureditev v januarju) in odlok o odpravi zaraščanja.
  • Reforma skupne kmetijske politike. Strateški načrt ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), pripravljen v januarju.
  • Zaključek pregleda dela SiDG. Kot pravijo na MKGP, se bo temeljit pregled dela državnega podjetja Slovenski državni gozdovi v prihodnjem letu zaključil. 
  • Širitev območja pridelave terana. "Nadaljevale se bodo aktivnosti z Italijo in Evropsko komisijo na področju širitve območja pridelave terana tudi na območju italijanskega Krasa," obljubljajo na MKGP.

Jože Podgoršek | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Na področju notranjih zadev

  • Spremembe zakonodaje. Med najpomembnejšimi nalogami na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) izpostavljajo ukrepe za premagovanje epidemije koronavirusa, pripravo sprememb zakona o organiziranosti in delu v policiji, sprejem več novel zakonov s področja notranjih zadev v DZ, ki jih je vlada sprejela letos (o tujcih, o mednarodni zaščiti, o prijavi prebivališča, o osebni izkaznici), pa tudi uvedbo avtocestne policije in sistemsko urejanje romske problematike. 

Aleš Hojs | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Na področju obrambe

  • Kadrovska konsolidacija. "Nadaljevali bomo kadrovsko konsolidacijo Slovenske vojske in letošnji pozitivni trend zaposlovanja pripadnikov stalne sestave še okrepili ter skozi enotno vstopno točko krepili tudi vrste pogodbenih rezervistov in kandidatov za prostovoljno služenja vojaškega roka," pravijo na ministrstvu za obrambo (MORS).
  • Nabava opreme. "Skladno s zakonom o zagotavljanju investicij v Slovensko vojsko od 2021 do 2026 bomo pospešeno izvajali postopke naročil za nabavo opreme, ki jo predvideva omenjeni zakon." 
  • Posodobitev zakonodaje. Na MORS obljubljajo, da bodo v prihodnjem letu posodobili srednjeročne in dolgoročne planske dokumente ter zakonodajo na področju obrambe, kot tudi na področju zaščite in reševanja.
  • Povečanje odpornosti na podnebno pogojene nesreče. Na MORS bodo izvajali postopke za financiranje posameznih projektov iz evropskih sredstev na področju zaščite in reševanja v okviru projekta povečanja odpornosti na podnebno pogojene nesreče v Republiki Sloveniji ter opremljanje enot zaščite, reševanja in pomoči za povečanje odziva na take nesreče v naši državi v letih 2021 do 2027, pravijo.

Matej Tonin | Avtor: Saša Despot Saša Despot

nina.sprohar@zurnal24.si

 
Komentarjev 1
  • rospioti 10:34 04.januar 2021.

    www︎.︎Magenot︆.︆net - oddličen prrojekt za odrrasle, ki želijo najti partnerja za sseks