V primerjavi z decembrom lani se je do danes najbolj podražilo piščančje meso, je pokazala primerjava cen iz Žurnalove košarice pri različnih trgovcih. Na drugi strani pa med cenejša živila zagotovo spada moka, katere cena se je v enem letu najbolj znižala. Za kilogram najcenejše moke bomo odšteli borih 39 centov. Zaskrbljujoč pa je podatek, da se je kljub padcu cen moke in mleka cena kruha nekoliko povišala.
Premoč trgovcev
Za kilogram piščančjega fileja je zdaj treba odšteti od 6,39 do 9,09 evra. Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine Ptuj, pravi, da se cena njihovih izdelkov v zadnjem letu ni bistveno povečala, "zato za podražitve odgovarjajo trgovci".
Pri podražitvi kruha pa Aleš Kuhar z biotehniške fakultete v Ljubljani pravi: "To se je zgodilo zaradi neoblikovane verige hrane v Sloveniji, kjer imajo zaradi premajhne konkurence v škodo dobaviteljev in kupcev absolutno moč trgovci."
Nižja cena, nižja kakovost
Od prihoda diskontnih prodajalcev na slovenski trg se je konkurenca povečala. Obstoječi trgovci so se jim prilagodili z znižanjem cen, kar dosegajo z akcijami in lastnimi blagovnimi znamkami. Strokovnjaki opozarjajo na dvorezen meč take strategije, saj z nižanjem cene pada tudi kakovost.
Zadnja je pri diskontnih trgovcih nižja, poleg tega pa je njihov splet storitev neprimerljivo ožji kot pri domačih trgovcih. V primerjavi z evropskimi trgi je cena hrane na slovenskem trgu zaradi zahtevnejših pogojev pridelave še vedno visoka, zato tuji diskontni prodajalci pri nas dosegajo visoko donosnost in jim cen hrane ni treba dodatno zniževati.
Večji slovenski dobavitelji, kot so Perutnina Ptuj, Ljubljanske mlekarne, Žito in Panvita, obljubljajo, da do konca leta ne bodo zviševali cen svojih izdelkov, pravijo pa, da dolgoročno brez podražitev ne bo šlo.
Aleš Kuhar še opozarja na "veliko zadolženost domačih trgovcev, zaradi katere cene živil ne morejo pasti", in dodaja, da se bo zagotovo znižala kakovost.
Izbirajmo pametno
Veliki dobavitelji iz Evropske unije Slovenijo obravnavajo kot trg z nižjo tržno močjo in nižjimi zahtevami, zato k nam izvažajo manj kakovostno hrano, še ugotavlja Kuhar in dodaja, da smo za to v največji meri krivi sami: "Postali bomo evropski smetnjak".
Ali smo kupci dovolj informirani?
Kupec nima popolne informacije o tem, kaj je kupil, saj ga trgovci zavedejo na primer z izkrivljenimi oglasi. Nekateri tudi iste izdelke prodajajo v različni embalaži po različnih cenah. Tako kupec ne more vedeti, ali ni morda enak izdelek nekje cenejši.
Kdo v verigi najbolj vpliva na cene?
Dejstvo je, da je zlasti v krizi tržna moč trgovcev in deloma živilcev zmeraj večja od moči kmetijstva. Kmetje so razdrobljeni in slabše organizirani, v verigi pa vedno nekdo izkorišča druge.
Kako pa se gibajo cene v Evropi?
Cene osnovnih kmetijskih proizvodov so se samo letos znižale za 20 do 50 odstotkov, v trgovinah pa je opazen samo njihov rahel padec.
