Slovenija
195 ogledov

Laskav naziv, plača za zjokat

Mlad moški v obleki Profimedias
V sindikatu Mladi Plus že dobro leto spremljajo sporne oglase za delo. Med njimi so tudi taki, ki ponujajo minimalno plačilo za aktivno znanje treh jezikov, tri leta izkušenj in magisterij, pri čemer kot bombonček bodočemu zaposlenemu obljubljajo naziv "manager". Inšpektorji zgolj na podlagi oglasov ne morejo ukrepati, saj za to nimajo pristojnosti.

Sindikat Mladi plus je aprila lani začel z akcijo "Stop kršitvam - Za dostojno delo", v okviru katere na dnevni ravni pregleduje zaposlitvene oglase in prijavlja kršitve. 

PREBREITE ŠE: 

"Začeli smo opažati vse večje število zaposlitvenih oglasov, v katerih delodajalci nudijo zaposlitev z vsemi elementi delovnega razmerja, vendar ob tem želijo najeti kandidata preko preko različnih oblik prekarnega dela," pravi Tea Jarc s sindikata Mladi Plus. "Glavni razlog za ta poostren nadzor je bila želja po identifikaciji nepravilnosti, ki se pojavljajo že na tej stopnji (ne)zaposlovanja, predvsem zaradi tega, ker se zavedamo, da je velik del prekarnosti nezakonit, in gre pri tem za nadomeščanje rednih zaposlitev z drugimi, fleksibilnejšimi oblikami dela. Uspeli smo ugotoviti, kako se ti primeri kažejo v oglasih."

Letos ukrepali že 71-krat

Dodaja, da so v enem letu ukrepali v 71 primerih, kjer so zaznali značilnosti oglasa, ki so močno nakazovale na kršitev s strani delodajalca. "V kar 40 od teh primerov je šlo za ponujanje dela, ki je kazalo elemente delovnega razmerja, pa je bil pogoj za delo aktiven študentski status, 19 primerov, v katerih se je v podobni situaciji zahtevalo s.p., 10 primerov, kjer je lahko iskalec zaposlitve “izbiral” med študentskim delom, s.p.-jem ali d.o.o.-jem ali redno obliko dela, ter dva primera ponudbe za volontersko pripravništvo," razlaga Jarčeva. Samo v letu 2017 so prijavili 22 sumov kršitev, tri za odprtje s.p-ja, 13 za študentsko delo, pet za izbiro oblike dela in enega za voluntersko pripravništvo. 

Od začetka akcije so prejeli pet obvestil s strani inšpektorata za delo, da so odprli preiskave na podlagi njihovih prijav. "Sklepamo, da so imeli dodatne informacije o tem, da se je delo začelo izvajati," pojasnjuje Jarčeva. "Pri ostalih prijavah namreč nismo dobili odgovora, razen nedavnega dopisa z inšpektorata, v kateri nam pošiljajo strokovno utemeljitev, zakaj ne morejo ukrepati na podlagi samih oglasov."

Inšpektorji ukrepajo, le če se delo že opravlja

Na inšpektoratu namreč lahko ukrepajo le v primeru, ko nekdo to delo že opravlja in ne na podlagi oglasa. "Objava takšnega oglasa še ne pomeni kršitve zakona o delovnih razmerjih, saj kršitev nastane šele, ko se tako delo dejansko opravlja na nezakont način," razlaga Branka Knafelc iz inšpektorata za delo. "Tako lahko tudi inšpektorat ukrepa šele, če do takšnega opravljanja dela dejansko pride, na kar je IRSD tudi opozoril predstavnike sindikata." 

Oglas za pravnika | Avtor: Mladi Plus Mladi Plus
Pri sindikatu menijo, da je to "luknja v zakonu", zato so predlagali zakonske spremembe, ki bi inšpektoratu dale več pristojnosti. "Zakonske spremembe smo podali v času javne razprave, saj se načrtuje sprememba zakona o inšpekciji dela," razlagajo pri Mladih Plus. 

Delodajalci spremenili oglase

Opažati pa so začeli tudi spremembe v določenih oglasih, iz katerih sklepajo, da so jih delodajalci v izogib prijavam začeli spreminjati. "Ob tem opis dela ostaja enak," razlaga Jarčeva. "Dogaja se na primer, da je oglas enak kot prej, pri čemer pa se sedaj izpušča informacijo o obliki dela, ki se ga oglašuje. Sklepamo lahko, da ima delodajalec še vedno enake namene."

V mesecu februarju so zaznali povečano odzivnost delodajalcev po prejetju obvestila o zaznanih 
nepravilnostih. "Skupni imenovalec teh klicev v našo pisarno je predvsem to, da so imeli vsi objavljeni oglasi teh podjetij v kategoriji oblika zaposlitve navedenih več oblik dela, poleg rednih oblik dela še štidentsko in s. p.," razlagajo pri Mladih Plus. "Po naši obrazložitvi določb ZDR-1, da ob pojavu elementov delovnega razmerja delodajalec in delojemalec ne moreta prosto izbirati obliko zaposlitve, je bil odziv delodajalcev različen. Nekateri to vedo, vendar so po njihovo 'odprti za vse možnosti', ker nekoga, ki ima na primer študentski status ne želijo 'ovirati', da bi delal preko napotnice. Podobno tudi v primeru s.p.-jev, ki so v porastu." 

Med oglasi, ki v javnosti sprožijo veliko odzivov, izpostavljajo dve skupini, in sicer tiste oglase, ki nakazujejo na kršitev delovne zakonodaje ter na tiste, ki se nam sicer morda vsem zdijo izjemno sporni, a so istočasno povsem legalni.

Oglas za psihologa | Avtor: Mladi Plus Mladi Plus

Normalizacija spornih oglasov

"Glede prve skupine lahko na podlagi našega spremljanja oglasov vidimo, da gre vsekakor za trend in da so celo postali povsem normalizirani, kar je še posebej zaskrbljujoče," razlaga Jarčeva. "V drugem primeru je informiranje namenjeno predvsem temu, da se iskalci zaposlitve začnemo spraševati, kaj dejansko je dostojno delo in kakšni so pogoji, ki smo jih kot delavke in delavci pripravljeni sprejeti."

Pri tem gre na primer za delo s plačilom komaj nad minimalno plačo, kjer se zahteva aktivno znanje treh jezikov, tri leta izkušenj in magisterij. "Kljub temu, da ti na delovnem mestu dodelijo naziv 'manager' se nam zdijo tovrstni pogoji in nizko plačilo nesprejemljivi," razlaga Jarčeva. "Drugi zanimivi primeri absurdov, na katere naletimo, pa so kombinirana delovna mesta, ko se na primer od osebe pričakuje, da bo delala kot pomočnik vzgojitelja, delno kot čistilec in delno kot kuhar."

Na zavodu za zaposlovanje manj kršitev

Večino oglasov s kršitvami so našli na zasebnih portalih. "ZRSZ dejansko ima uvedene vsaj nekatere standarde glede tega, kakšne vrste dela objavljajo," razlaga Jarčeva. "Se sicer zgodi, da kdaj pride do oglasov, ki so z vidika delovnega prava sporni, a se ob opozorilu ZRSZ vedno hitro odzove in tovrstne oglase odstrani."

Inšpektorat za delo se z različnimi prekernimi oblikami dela pogosto srečuje tako v prijavah kot pri dejanskem opravljanju nadzorov pri delodajalcih. "Sindikat smo pozvali, da nas seznanjajo predvsem s primeri domnevnih kršitev, do katerih bi prišlo v primeru že začetka izvajanja dela na podlagi takšnih oglasov," razlaga Knafelčeva. 

Kakšne so kazni?

Če inšpektor ugotovi opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava v nasprotju z zakonom, ki ureja delovna razmerja, lahko delodajalcu izda odločbo o prekršku z globo v znesku od 3000 do 20.000 EUR, poleg tega mu na podlagi zakona o inšpekciji dela izda odločbo, s katero delodajalcu prepove opravljanje dela delavcev ali delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti. 

"Delavci, ki opravljajo delo na podlagi pogodb civilnega prava, se možnosti tega ukrepa vse bolj zavedajo, zato si je mogoče razložiti nizko število prijav tudi z njihovim strahom, da ne bi izgubili še tega vira prihodkov," pojasnjuje Knafelčeva. "Vedno namreč obstaja bojazen, sploh pri manjših delodajalcih, da stanja ne bodo uredili tako, da bi z delavci sklenili pogodbe o zaposlitvi, pač pa, da prekinejo sodelovanje z njimi."

Število kršitev na podlagi civilnega prava | Avtor: Žurnal24 (vir: Inšpekotrat za delo) Žurnal24 (vir: Inšpekotrat za delo)

Višji davki za pogodbe civilnega prava

Delavcu tudi v tem primeru, tako kot v vseh drugih, ostane možnost uveljavljanja obstoja delovnega razmerja v delovnopravnem sporu na sodišču. Po opažanjih inšpektorjev delavci to možnost izkoristijo najpogosteje šele v primeru spora z delodajalcem oziroma po zaključku opravljanja dela pri delodajalcu.

V letu 2016 so se pojavile posamezne pobude, da bi se v zakonodaji, na primer v Zakonu o inšpekciji dela, uredile možnosti ukrepanja inšpektorjev za delo, tako da to za delavce ne bi pomenilo možnosti nastanka negativnih posledic, hkrati pa bi bila v polni meri upoštevana ustavno zagotovljena svoboda dela.

"Kot eno izmed rešitev smo predlagali med drugim tudi večjo davčno obremenitev dela na podlagi pogodb civilnega prava v primerjavi z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi, kar bi delodajalce odvračalo od sklepanja civilnopravnih pogodb," razlaga Knafelčeva. "K lažjemu inšpekcijskemu nadzoru pa bi po mnenju inšpektorjev lahko prispevala tudi jasnejša prepoved sklepanja pogodb civilnega prava za delo na sistemiziranih delovnih mestih oziroma za dela, ki se pri delodajalcu redno opravljajo v okviru registriranih dejavnosti."

Inšpektorat lani ugotovil 160 kršitev

Inšpektorat je v primerih, ko obstajajo elementi delovnega razmerja, lani ugotovil 160 kršitev. "V zadnjih letih smo več tovrstnih nadzorov opravili pri večjih delodajalcih," razlaga Knafelčeva. "Pri njih so inšpektorji ugotovili tudi večje število delavcev, ki so nezakonito delali na podlagi pogodb civilnega prava, vendar se praviloma za enega delodajalca šteje le ena kršitev." Inšpektorat je tako na primer pri enem delodajalcu ugotovil delo 78 oseb v nasprotju z drugim odstavkom 13. člena ZDR-1, a se v njihovi statistiki to šteje kot ena kršitev. 

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 4
  • Manuel Sagianti 14:08 20.april 2017.

    A zdaj so se spomnili?V Sloveniji po mojem mnenju več kot 95% študentskih del, nadomešča obliko rednega dela, torej gre za delo, ki ima vse oblike redne zaposlitve.Prav tako je vsaj 50% s.p.jev zaposlenih normalno, le da dela ...prikaži več prek s.p.-ja in ni redno zaposlen.To so moje grobe ocene, ampak mislim, da so kar točne.npr ko sem mel status, sem dobil v svoji stroki "šiht" isti dan, ko sem ga želel, samo poklical sem in bil že zaposlen. Ko sem izgubil status, ni bilo niti ene firme, ki bi me hotela redno zaposliti, tako da sem našel službo v povsem drugih sektorjih.In to je zelo žalostno.Mislim da smo prav edina država na svetu, ki povsem legalno deluje na ta način.

  • nergač 09:09 20.april 2017.

    Ah ta slavna inšpektorska "nepristojnost." Samo to poslušaš, ko govoriš z inšpektorji....sicer pa, zakaj bi pa ukrepali, če si s tem nakopljejo le težave? Imajo lepo državno plačico, računalnik in fikus, toplo pisarno, poleti hlajeno in plača pride sama od ...prikaži več sebe, če kaj delajo ali pa le ugotavljajo, da so nepristojni. Zelo podobno kot Ustavno sodišče.

  • f5b0a37161572a16434c3a9b735044179b6963f0 08:48 20.april 2017.

    inšpektorji nimajo jajc ne pa pristojnosti.Pa oglas pomeni da že nekdo dela za suženjsko delo in da iščejo nove sužnje in lahko bi vzeli pod drobnogled vso poslovanje in plačevanje itd ,jim dali vetra straha ,da se ne dogaja še ...prikaži veče naprej taka sramota.Pa narod samo to hoče da so od države zaščiteni in ne prepuščeni na milost in nemilost firmam.In če se posameznik postavi zase in temu le pomagajo ,a kaj pa ostali .Državniki so nesposobni