Slovenija
1759 ogledov

Ministrstvo načrtuje še dve ali tri sežigalnice

Izpust toplarna okolje co2 narava onesnaževanje Andrej Leban
"Načrtujemo, da bi bile dodatni dve do tri sežigalnice dovolj za rešitev preostanka odpadkov," je pojasnila dr. Gorišek.

V okviru načrta za okrevanje in odpornost je največji delež sredstev predviden za zeleni prehod, pri čemer bo sodelovalo tudi ministrstvo za okolje in prostor (MOP).

Kot je pojasnila dr. Metka Gorišek, državna sekretarka na MOP, jim je prvič uspelo pridobiti evropska sredstva za vodovode, ki oskrbujejo manj kot deset tisoč prebivalcev in čistilne naprave za manj kot dva tisoč prebivalcev. "Veliko govorimo o takšnem in drugačnem onesnaženju vodnih virov. Prav redko poseljena območja so zaradi onesnaženja z odpadno vodo najbolj na udaru, poleg tega jim je veliko na območju Nature 2000 ter na območju varstvenih pasov vodnih virov," je povedala. Manjše občine pa imajo s pridobivanjem sredstev velike težave.

Na MOP želijo poenostaviti postopke priprave in odobritev takšnih projektov, zato dodatnih pogojev, kot da je projekt pripravljen in ima veljavno gradbeno dovoljenje, ne bo.

gradbišče Pod streho Komunalni prispevek: ogromne razlike med občinami

Načrtujejo, da bodo sredstva počrpali do leta 2026. Razpisi bodo vsaj na začetku odprti po načelu "kdor prej pride, prej melje", je povedala Goriškova. V kratkem bodo poslali poziv vsem občinam, da bodo ugotovili, kakšen je interes za takšne projekte in bodo v razpisu lažje pripravili razpisne pogoje.

MOP bo evropska sredstva namenil tudi za večjo varnost pred poplavami. Več o tem, čemu bodo namenjena evropska sredstva v naslednji finančni perspektivi, si preberite v članku Na voljo velikanska vsota denarja. Kdo bo dobil največ?

Denar, evri Slovenija Na voljo velikanska vsota denarja. Kdo bo dobil največ?

Dodatni dve ali tri sežigalnice

Na MOP so se lotili tudi končne obdelave preostanka komunalnih odpadkov. V načrtu za okrevanje v tej točki niso bili popolnoma uspešni, a "imamo nastavke za financiranje s strani kohezijskega sklada", je povedala državna sekretarka. Pripravili bodo vse reformne ukrepe in nov zakon o varstvu okolja, kar bo po njenih besedah predstavljalo rešitev "za večne probleme preostanka odpadkov, ki ostaja na centrih za ravnanje z odpadki ali pa se ga drago plačuje z izvozom v tujino". To želijo izvesti kot javno gospodarsko službo, da bodo Slovenijo razdelili na prispevna območja. "Načrtujemo, da bi bile dodatno dve do tri sežigalnice dovolj za rešitev preostanka odpadkov," je pojasnila dr. Gorišek.

Prioriteta bo tudi krožno gospodarstvo – omogočili so že transparentno uredbo o odpadkih, ki bolj podrobno opisuje predelavo odpadkov v nove proizvode, s tem so omogočili predelavo odpadkov v nove gradbene proizvode.

Toplarna Celje je sicer zaenkrat edina, ki v Sloveniji sežiga zgolj odpadke, še pet obratov pa odpadke sosežiga. 

Financiranje monosežiga blata

Velika težava je tudi blato iz komunalnih čistilnih naprav, kot smo bili ponovno opomnjeni na primeru ekološke katastrofe v občini Hoče-Slivnica.

Država na tem področju ne more voditi postopkov, je povedala Goriškova, je pa zagotovila, da bodo občinskim službam pomagali z usmeritvami ter tudi s finančnimi sredstvi. V kohezijskem obdobju 2021-2027 bodo sofinancirali monosežig. "V skladu z novimi usmeritvami naj blata ne bi več sežigali v sežigalnicah skupaj z ostalimi odpadki, zato ker je predhodno treba izločiti fosfor, zato je priporočena obdelava blata posebej. To bomo uvrstili v kohezijski sklad in bo sofinancirano s sredstvi podnebnega sklada."

Odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode bo prav tako prisotno v načrtu. Bo pa v naslednjih letih prioriteta priključevanje novih uporabnikov na že zgrajene naprave – po trditvah državne sekretarke je cilj 95-odstotna priključenost.

Vsi podatki združeni v sistemu e-MOP

Pomemben projekt ministrstva, ki je sicer vezan na digitalizacijo, je tudi e-MOP. Ta bo združil vse obstoječe podatke na področju okolja, prostora, vode in narave v uporabniku prijaznemu sistemu. Ministrstvo za okolje in prostor je namreč skupaj z organi v sestavi vključeno v razvoj skupnega evropskega podatkovnega prostora za zeleni dogovor za doseganje nevtralnega prehoda v brezogljično družbo ter krepitev gospodarskega razvoja, podprtega z digitalnimi podatki.

GZS ostro nasprotuje predlogu Levice

Stranka Levica je sicer konec maja v parlamentarni postopek vložila nov predlog zakona o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov, s katerim po njihovih besedah želijo zagotoviti enako pravico do zdravega okolja vsem prebivalcem Slovenije. Predlog "še posebej upošteva okoljsko in zdravstveno prizadetega območja v Anhovem in okoliških krajih" ter odpravlja "problematičnost trenutne ureditve, ki dopušča višje emisije v sosežigalnicah kot v sežigalnicah".

V Gospodarski zbornici Slovenije pa pravijo, da njihov predlog zakona "ruši skupno evropsko politiko in pristop", ki na področju emisij iz industrijskih naprav v EU velja že skoraj 35 let in zajema okoli 50 tisoč naprav. Poleg tega po njihovem mnenju predlog zakona spravlja naprave za sežig in sosežig odpadkov "v potencialno neskladje z dogovorjenimi tehnološkimi merili, ki so strokovno opredeljena in dogovorjena na ravni EU ter za vse v celotni Evropi veljajo enako".

Čistilna naprava Slovenija Pod streho „Do konca leta morate vgraditi biološko čistilno napravo!“

dezurni@zurnal24.si

 
Komentarjev 2
  • popokatopetl 09:49 17.junij 2021.

    Tipično da se GZS zavzema za dobičke lastnikov sosežigalnih naprav pred zdravjem državljanov ki živijo v njihovi okolici. Zvišani emisijski standardi za sosežig v primerjavi s pravimi sežigalnicami so čisto navadna svinjarija.

  • izy 07:35 17.junij 2021.

    Najprej poglejte kako imajo to urejeno sredi Stockholma, Nwe Yorka, da se aktivisti ne bodo vžigali in pričakovali kuvertice.

Sorodne novice