Slovenija
1144 ogledov

Nevladne organizacije v strahu pred novimi "čistkami"

telefon klic Profimedia
"Če bodo naše organizacije morale postati pokorne in vselej izražati hvaležnost, je to nevarno, škodljivo. Kmalu lahko doživimo čistke, kot so jih doživele okoljevarstvene organizacije. Odvisni smo od politične dobre volje," je opozorila predsednica Društva za nenasilno komunikacijo.

Preobremenjene in zaprte med štiri stene

"Podatki na začetku krize in podatki danes se razlikujejo, stvari so se spremenile. Najprej se je zdelo, da se število klicev ne bo povečalo, a smo bili previdni, saj so podatki iz tujine kazali, da prisilno sobivanje poveča število kaznivih dejanj," je v današnjem spletnem pogovoru, ki ga je organizirala stranka SD, povedala Katja Zabukovec Kerin z Društva za nenasilno komunikacijo.

Zato so odprli 24-urno telefonsko linijo, "da bi morda žrtve poklicale, ko storilci spijo". Njihove slutnje so se izkazale za utemeljene, saj so zabeležili več kot 60-odstotni porast klicev. "Nekatere žrtve so govorile o tem, da se nasilje stopnjuje, nekatere, da se pojavlja na novo ... Poročale so tudi o tem, da se je večina dela z otroki prenesla nanje, da so zaradi tega popolnoma zaprte med štiri stene. Čeprav se je zdelo, da vse teče normalno naprej, so se ženske umaknile v neviden del doma," je opisala Zabukovec Kerin.

Nasilje v družini Slovenija Nasilneži zdaj žrtve še lažje izolirajo od okolice

Predlog, da šole in vrtci poleti ostanejo odprti

Po njenih besedah so bile še posebej obremenjene samohranilke - te so večinoma ostale povsem same z otroki, vse breme so morale prevzeti nase. "Mnogo jih dela od doma, poleg tega pa morajo pomagati še svojim šoloobveznim otrokom. Pojavlja se tudi strah pred poletnimi počitnicami, ko se bodo morale vrniti v službo, pa nimajo denarja, da bi plačale počitniško varstvo. Ko se bo končalo obdobje izolacije, bomo ugotovili, kako velike stiske se bodo dogajale," je opozorila Zabukovec Kerin.

Po njenem mnenju bi morali v času šolskih počitnic šole in vrtci ostati odprti, da bi lahko te ženske ponovno dosegle ekonomsko neodvisnost. "Na zapoznele učinke izolacije je treba računati in jih preprečiti, kolikor se le da," je poudarila. 

Sistem na nekaterih področjih stoji na delu nevladnih organizacij

Opozorila je tudi na izjave, češ da so nevladne organizacije nepotrebne in same sebi namen. "Dejansko - vsaj na področju nasilja - sistem stoji na delu nevladnih organizacij. Imamo varne hiše, svetovalne programe tako za žrtve kot za povzročitelje, odvisni pa smo od razpisov, ki jih pripravi država," je pojasnila Zabukovec Kerin in obenem dodala, da so nekatere stranke celo napovedale, da ne bodo več financirale nevladnih organizacij.

"Če bodo naše organizacije morale postati pokorne in vselej izražati hvaležnost, je to nevarno, škodljivo. Kmalu lahko doživimo čistke, kot so jih doživele okoljevarstvene organizacije. Odvisni smo od politične dobre volje," je povedala.

Po njenem mnenju je naloga nevladnih organizacij tudi, da predstavljajo glas preslišanih ljudi in opozarjajo na napake v sistemu. "To, da se civilni družbi omogoča glas, je nujno za demokracijo," je poudarila.

Janez Janša Slovenija Janez Janša: Vaše partnerice se redijo na žuljih davkoplačevalcev

Pomembni, a premalo plačani poklici

Dr. Majda Hrženjak z Mirovnega inštituta pa je opozorila, da so v trenutni krizi najbolj ranljive ženske, saj prevladujejo med zaposlenimi v dejavnostih, ki so povezane s skrbjo za druge ljudi. "Imamo veliko učiteljic, medicinskih sester, strežnic, kuharic, negovalk ...," je naštela in dodala, da so bile to že pred krizo podplačane skupine zaposlenih - zdaj pa so med tistimi najbolj izpostavljenimi. 

Vseeno pa so to, po mnenju dr. Hrženjak, za delovanje družbe temeljni poklici. "Številni delajo celo za manj kot minimalno plačo in to v javnem sektorju, z neposredno odgovornostjo države," je poudarila. Posebej je izpostavila zaposlene v domovih za starejše in delavce, ki izvajajo oskrbo na domu. "Poleg preobremenjenosti in prenizke plače, so bile njihove obveznosti zdaj enormne. Večina umrlih za covidom-19 je v domovih za starejše. Ne le, da so bolj ranljivi, tudi finančna in kadrovska podhranjenost je kriva," je poudarila.

dom za upokojence Slovenija Dolgotrajna oskrba: Domovi za starejše niso edina rešitev

Opozorila je, da tudi dolgotrajna oskrba ni spolno nevtralna, saj bistveno bolj zadeva ženske - več je upravičenk, 90 odstotkov zaposlenih predstavljajo ženske, poleg tega tudi več kot dve tretjini neformalne oskrbe v družinskem krogu izvajajo ženske.

Po njenih besedah je zato treba ustrezno definirati storitve v okviru dolgotrajne oskrbe, jih sofinancirati, poskrbeti za delavke in delavce ter vzpostaviti mrežo podpore za neformalne družinske oskrbovalke. "Javnomnenjska raziskava za 2019, ki so jo izvedli na Fakulteti za družbene vede (FDV), kaže, da zaposlene ženske za skrbstvene obveznosti porabijo približno 26 ur na teden, zaposleni moški pa le 5," je še pojasnila.

dezurni@zurnal24.si

 

 

Komentarjev 6
  • HayekF 23:33 12.maj 2020.

    Sploh ne vem zakaj se financirajo iz sredstev davkoplačevalcev nevladne organizacije, naj se financirajo iz lastnih članarin.

  • stromar 09:09 12.maj 2020.

    bo potrebno res malo počistiti

  • Avatar right
    right 19:17 11.maj 2020.

    res skrajni čas da se počisti vsaj 3/4 teh rdečih pijavk in ohrani tiste ki so res koristne