V slovenskih osnovnih šolah je približno 13 tisoč otrok s posebnimi potrebami. Specialna pedagoginja Marija Kavkler, predsednica društva Bravo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami, ki sicer deluje tudi kot izredna profesorica na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, pravi, da je kot prostovoljka iz prve roke seznanjena s težavami staršev, otrok in učiteljev.
"Težava je večplastna, majhen odstotek otrok bo zaradi epidemije travmatiziranih in bodo imeli čustvene težave, mnogo več otrok pa bo takih, ki bodo imeli po besedah dr. Muska težave pri učenju, če se stanja v času epidemije ne bo upoštevalo," ocenjuje za Žurnal24.
Računalnik ne pomaga, če ga ne znajo uporabljati
Posledice učenja na daljavo bodo zagotovo prisotne pri otrocih s posebnimi potrebami, ki jih je v osnovnih šolah malo več kot 13 tisoč, a mnogo večji je delež otrok, ki imajo težave pri učenju zaradi manj spodbudnega okolja, revščine, neobvladovanja slovenskega jezika, motivacije in številnih drugih razlogov.
"Starši, ki so v času šolanja doma delali, so bili preobremenjeni. Poleg tekočih šolskih obveznosti so otroci na daljavo opravljali tudi dodatne aktivnosti za recimo glasbeno šolo, izvenšolske dejavnosti ipd."
"Tudi če takšnim otrokom zagotovimo računalnike, za kar so nekateri donatorji in nevladne organizacije poskrbele, težave nastanejo pri njihovi rabi," opozarja specialna pedagoginja. Večina (predvsem mlajših) otrok namreč ni dovolj usposobljenih za rabo računalnikov, njihovi starši pa nimajo kompetenc ali ne obvladajo snovi, ki se jo morajo otroci naučiti. "Otroci iz manj spodbudnega okolja imajo zato dokazano nižje dosežke," dodaja.
Določeni učenci so lahko zablesteli
Pri nekaterih otrocih so se težave pri učenju na daljavo pojavile tudi zato, ker se tako težje zberejo pri reševanju nalog, od učiteljev pa ne morejo pridobiti povratne informacije, kot jo dobijo v razredu.
"Če učitelj uči v razredu, ima otroke pred seboj, vidi, kako reagirajo na njegove besede. Če nekdo razlage ne razume, mu lahko ponudi drugačen učni pripomoček ali pa mu snov razloži na drugačen način. Glede na situacijo oceni, kaj vsak posamezen otrok potrebuje in mu to tudi nudi."
V času epidemije je izpadlo veliko virov pomoči
"Če ima otrok doma spodbudno okolje in svoj prostor, recimo miren kotiček s pisalno mizo in ima na voljo vse pripomočke, bo lažje delal kot otrok, ki tega nima," pravi strokovnjakinja. Pri učencih s težavami učenja poleg staršev pomembno vlogo igrajo tudi številni drugi, ki v času epidemije otrokom niso mogli pomagati, recimo prostovoljci, inštruktorji ipd., omeniti velja tudi vrstniško pomoč.
"Predvsem mlajši otroci, ki niso vešči rabe računalnika, so odvisni od staršev in njihove pomoči."
"Deset tednov izpada dodatne strokovne pomoči za otroke s posebnimi potrebami je veliko. Otroci v tem času niso imeli dopolnilnega pouka, niso imeli individualne skupinske pomoči – izpadlo je ogromno virov pomoči," opozarja Kavklerjeva.
Pozitivna plat šolanja na daljavo
So se pa, kot pravi Kavklerjeva, nekateri starši in učitelji zelo potrudili in se povezali, veliko so komunicirali, najbrž celo več kot v času rednega pouka. Upa, da bodo te navade ostale prisotne tudi po koncu šolanja na daljavo. "Razvili so zelo dober partnerski odnos in skupaj iskali rešitve," dodaja.
Jeseni bo treba preverjati predznanje
Še dodaten pozitiven vidik po mnenju Kavklerjeve: znebiti se je bilo treba balasta. "Kurikul je okvirno predpisan, a je prilagajanje v veliki meri odvisno od učiteljev. V času izobraževanja na daljavo so učitelji pridobili informacijo o tem, katere vsebine niso ključne. Jeseni bi mnogo laže prilagajali pouk potrebam učencev, če bi to lahko upoštevali," pojasnjuje.
Bo pa po njenih besedah jeseni nujno preveriti predznanje otrok in ga upoštevati pri nadaljnjem delu – če ne, opozarja, bodo za učence z izrazitimi težavami pri učenju posledice vseživljenjske. Primanjkljaje v znanju številnih učencev se bodo lahko zmanjšali le z dobro domišljenimi, sistematičnimi in življenjskimi pristopi, ki bodo omogočili učiteljem več svobode in čas, da določene vsebine utrdijo in ponovno razložijo.
Otrokom je v času šolanja doma primanjkovalo stikov z vrstniki – tu po besedah specialne pedagoginje ne gre le za socialno okolje, temveč tudi za občutek pripadnosti in podpore.
V stiski tudi učitelji
Poleg nekaterih otrok so se v stiskah znašli tudi učitelji, predvsem tisti, ki so morali opravljati dvojno delo, kot starši šoloobveznih otrok in kot učitelji svojim učencem. Nekaterim je primanjkovalo primernih kompetenc za poučevanje na daljavo, predvsem tistim, ki niso vešči dela z računalnikom. "Določeni učitelji so po osem ur na dan zgolj sedeli za računalnikom in se pripravljali na delo, potem pa so izvedli še pouk na daljavo," še pravi Kavklerjeva.
Odvisni od staršev, ki so čez dan delali
Na začetku šolanja na daljavo je bilo v Osnovni šoli Koper 40 otrok, ki se niso odzivali - predvsem zato, ker niso imeli računalnikov in so bili odvisni samo od telefonov staršev, ti pa so bili pogosto podnevi odsotni zaradi službe in so se domov vračali šele zvečer, pravi Dajana Nedoh, šolska pedagoginja.
S pomočjo donatorjev so v približno dveh tednih priskrbeli računalnike in s pomočjo šolskega računalnikarja učence poskušali usposobiti za uporabo. A tudi, ko so uredili tehnične težave, se je po njenih besedah pri mnogih učencih pokazala potreba po vsakodnevnem spremljanju njihovega dela. "Imeli so težave z znanjem računalniških veščin, pomanjkanjem motivacije, samoregulacijo, učne težave …," našteje Nedohova.
Primer dobre prakse: mreža tutorstva
"Kot dragocena in učinkovita se je izkazala mreža tutorstva učiteljev za učence, kjer smo vsakemu oddelku od 6. do 9. razreda poleg razrednika dodelili še učitelja tutorja. Ta je dnevno dobival informacije učiteljev in drugih strokovnih delavcev o težavah, potrebah učencev in z njimi vsak dan komuniciral," rešitev opiše šolska pedagoginja.
Pomoč je bila usmerjena v postavljanje ciljev, strukturiranje dneva, načrtovanje časa za učenje in prostega časa ipd. "V svetovanje z učenci in družinami učenci, kjer so se pojavljale kompleksnejše težave, pa se je vključevala šolska svetovalna služba. Posebna skrb in pomoč je bila namenjena tudi učencem s posebnimi potrebami in učencem priseljencem, kjer se je pomoč izvajala preko videokonferenc," dodaja Nedohova.
Razlike med učenci so se poglobile
In kaj sogovornica pričakuje v prihodnje? Kakšne posledice bo na učence imelo šolanje doma? "Ker so se razlike v znanju in na čustveno socialnem področju pri učencih še poglobile, bo treba izhajati iz resničnosti vsakega posameznika. Kažejo se potrebe po opolnomočenju učencev na področju računalniške pismenosti, organizacijskih veščinah, bralni pismenosti …," ocenjuje.
Poudari, da bo treba čas vrnitve v šolo izkoristiti za pogovore o smislu, vrednotah, vrednosti znanja, ki ga zdaj poučujejo v šoli, o prevzemanju odgovornosti za izbire v svojem življenju, na področju počutja, učenja, raziskovanja in o vrednosti medsebojne pomoči ter se vsebinsko in organizacijsko pripraviti na ponovitev šolanja na daljavo.
"Vse skupaj, učence, učitelje in starše so nove okoliščine postavile pred dejstvo, da se je vse postavilo na glavo, da so spremembe stalnica našega življenja, od nas pa je odvisno, kako smo opremljeni in odporni za prilagajanje. Prav zato moramo stopiti v nove okoliščine bolje pripravljeni in trenirati svoje možgane. Tako bomo lahko našli nove ideje, možnosti, da bomo čustveno bolj odporni na spremembe. Prav tukaj se kažejo potrebe po drugačnih pristopih v izobraževanju, kar je izziv za ves svet."
Dajana Nedoh, šolska pedagoginja
Prihajalo je do tehničnih težav
V nekaterih srednjih šolah pa so izkušnje s šolanjem na daljavo nekoliko bolj pozitivne. Katja Kokol, šolska svetovalna delavka na Srednji šoli za oblikovanje Maribor, pravi, da so uspeli vzpostaviti stik prav z vsemi dijaki, čeprav priznava, da je bilo pri nekaterih za zagotavljanje sodelovanja vloženega več truda s strani strokovnih delavcev na šoli.
Kot ocenjuje, je učenje na daljavo za večino dijakov steklo dokaj gladko predvsem zato, ker so na šoli že predhodno imeli vzpostavljen sistem šolske elektronske pošte, s tem pa tudi dostop dijakov in učiteljev do nekaterih orodij za delo na daljavo. Kljub temu je včasih prihajalo do nekaterih težav tehnične narave, ki so jih reševali s posojanjem šolske opreme, podrobnejšimi navodili učiteljev in računalničarja.
"Mnogi dijaki so tudi pri delu na daljavo pokazali izjemno stopnjo osebne odgovornosti, natančnosti in vestnosti."
Katja Kokol, šolska svetovalna delavka
Dobili so nove izkušnje in znanja
"Težko napovedujemo, kaj bo prineslo šolanje v prihodnjih tednih in mesecih, saj o tem odločajo pristojni, verjamemo pa, da nam je ta situacija dala mnoga znanja in izkušnje za naprej. Trenutno obdobje nas je postavilo pred številne izzive, ki predstavljajo možnost za rast, tako z vidika poznavanja tehnologije in rešitev, ki jih prej morda nismo uporabljali, kot pogosto tudi z vidika poznavanja dijakov in individualizacije dela," sklene sogovornica.
"Nekateri dijaki so bili precej neodzivni"
Tudi na Srednji prometni šoli Maribor so bili pri vzpostavljanju stikov precej uspešni. Ravnateljica Mira Jug Skledar za Žurnal24 pravi, da stika v času epidemije niso vzpostavili samo z dvema dijakoma, pa še to zato, ker sta se vrnila v matično državo. So bili pa nekateri dijaki precej neodzivni, zato so tako učitelji kot svetovalna delavka ter vodstvo šole kontaktirali dijake in njihove starše po različnih kanalih. Tehnične težave pri dijakih so, kot pravi ravnateljica, reševali z izposojanjem računalnikov in modemov, tehnične težave z opremo učiteljev pa je vsak reševal po svojih zmožnostih.
"Upam, da se bo v prihodnje situacija umirila in bo pouk zopet potekal normalno, v razredu. Dijaki, ki doma nimajo ustrezne podpore, s slabšim socialnim statusom in niso motivirani za delo imajo pri delu na daljavo slabše rezultate. Veliko dijakov potrebuje stalno spodbudo učiteljev, vzgojiteljev, da dosežejo minimalne standarde."
Mira Jug Skledar, ravnateljica Srednje prometne šole Maribor
Odzvalo se ni za dve šoli osnovnošolcev
Kot je za časnik Delo povedala Tanja Taštanoska z ministrstva za izobraževanje, se po poročilih ravnateljev na izobraževanje na daljavo ni odzvalo 998 osnovnošolcev, to je dobrega pol odstotka vseh oziroma za približno dve šoli učencev. Še višji je odstotek pri srednješolcih, odzvalo se jih ni 1025, kar je 1,4 odstotka vseh.
"Pri nas smo dosegli praktično vse učence, res je nekaj časa trajalo, a smo jih. Seveda pa je vprašljivo, kakšno je znanje, ki so ga pridobili. A tudi to ni nobena tragedija, te luknje v znanju bomo pokrpali prihodnje leto," pa je za Žurnal24 povedal Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev.
Naj se ti bedaki od učiteljev rajši obremenjujejo s pomanjkanjem praktičnega znanja oz. izkušenj!
Kakšne so to kozlarije, kakšne je..ne luknje v znanju, če pa je vse skupaj, ves šolski sistem, ena velika kozlarija in komedija. O kakšnem znanju govorite, ko pa otroke trpajo z 90% nepomembnimi informacijami iz teorije, o praksi, ki je… ...prikaži več dejansko pomembna za življenje, pa ne duha ne sluha! In kaj se potem zgodi...otrok zaradi veliko preobširne teorije to "znanje" itak pozabi v par dneh, zaradi pomanjkanja prakse pa, ko se morajo odločiti, kaj bodo v življenju (počeli), pa se jim še sanja ne!
ja, za nekatere je vse skupaj precej enostavno ... če poslušam kakšnega "strokovnjaka", pravi, pa sej so dobili kumpjuterje brezplačno ... no in potem ga vprašam, kako je pa z uporabo in z znanjem ... "ah, vsak ma že telefon,… ...prikaži več pa vse znajo prebrskat, a zdej pa na pc-ju ne bo šlo" ... pred leti sem sina spraševal, ki zaklučuje OŠ, kako je s tečaji, izobražavenjem in vedno je bil odgovor "ni zanimanja" ... super , torej vsi vse znajo, ne vem v čem je problem ... res zanimivo