Slovenija
1 ogledov

Psi, ki lajajo, ne grizejo

Zakaj se pretvarjamo, da nam je mar, če tega zaradi svoje lastne koristi ne želimo preprečiti?

Barbara Eržen | Avtor: Jaka Dimc Jaka Dimc
Do zvezdnikov, ki stiske in krize izkoriščajo za lastno promocijo, čutim neverjeten odpor. V tednu, ko je Krim postal uradno ruski, jih je na Majdanu v Kijevu kar mrgolelo. Igralec Jared Leto si je med barikadami privoščil malce poziranja s fotoaparatom v rokah, le da pri tem ni pritiskal na sprožilec. Seveda so prišli tudi predstavniki Združenih narodov, Nata in Evropske unije (EU), ki so izražali zaskrbljenost in podporo Ukrajini, jadikovali, polagali cvetje žrtvam ter obljubljali sankcije in pomoč. Prav zaradi njihove (vsaj teoretične) zmožnosti ukrepanja so se mi zdeli njihovi obiski morda bolj smiselni.

Prazne besede. A turistični obiski evropskih politikov imajo smisel le do trenutka, kot ti “izpolnijo” svoje obljube. Ko kot ukrepe proti kršitvam 143-milijonske Ruske federacije izdajo seznam 33 ljudi, ki jim bodo zamrznili premoženje in prepovedali izdajo vizuma. Ne pravim, da bi morali kaznovati vse državljane, a če bi resnično želeli preprečiti priključitev Krima Rusiji, bi bile lahko gospodarske sankcije prvi korak. Te bi zaradi močne gospodarske povezave poleg Rusije močno prizadele EU. Gotovo je edino smiselno, da si ne pljuvamo v obraz, da zaščitimo svoje interese in ne škodujemo svojemu gospodarstvu. Vendar zakaj se potem javno pretvarjamo, da nam je mar in da smo zaščitniki mednarodnega prava? Morda ker psi, ki lajajo, ne grizejo in ker je pozitivna promocija ključna pred hitro bližajočimi se evropskimi volitvami.     

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.