Slovenija
7645 ogledov

Slovenci smo preprosta tarča za tiste, ki bi radi hitro zaslužili

trgovec sadje zelenjava
Da imamo v Sloveniji nizko konkurenčno kmetijstvo, opozarja dr. Aleš Kuhar, ki dodaja, da "Slovenec kot kupec ni prav nič usmiljen do slovenskega porekla živil in kmetijskih pridelkov".

Nizka samooskrba na področju kmetijstva je po mnenju agrarnega ekonomista dr. Aleša Kuharja tudi odraz delovanja politike, ki od spremembe ekonomskega in političnega sistema pred več kot dvema desetletjema ni zmogla oblikovati pogojev za krepitev konkurenčnosti proizvodnje hrane.

Na (ne)uspeh vplivajo tudi potrošniške navade, saj je interes trgovcev najboljši pokazatelj tega, ali Slovenci sploh želimo kupovati izdelke domačega porekla. Pa jih? Kuhar opaža, da ne. "Samo zaradi slovenskega porekla se glavnina kupcev ne bo dodatno potrudila in plačala občutno več, ali pa nakupovala v trgovskih verigah, kjer je teh izdelkov več. To kaže, da slovenskemu poreklu sicer izkazujemo nekakšno deklarativno pripadnost, trendi, ki jih opazimo skozi številke v prodaji, pa pokažejo, da v resnici ni tako."

Ne znamo prepoznati kakovostnih proizvodov

Kmetijska proizvodnja je torej slabo konkurenčna, Slovenec pa do sodržavljanov ni nič bolj usmiljen in ni pripravljen plačati bistveno večjega zneska za domač proizvod, opozarja Kuhar. Dodaja tudi, da že na splošno težko prepoznamo kakovostne izdelke, zato se nam očitno zanje ne zdi smiselno odšteti več denarja. 

Hrana | Avtor: Profimedias Profimedias
V Sloveniji je, opaža Kuhar, prisotnih tudi vse več negativnih trendov. "Močno smo okupirani in dominirani s strani trgovskih verig. Prehranski trgi gredo pri nas v smer interesov trgovskih verig, bistveno manj v smer proizvajalcev živil – torej živilskih podjetij, kmetij, pridelovalcev kmetijskih surovin," meni. Premoč trgovine na drobno pa škoduje predvsem dobaviteljem boljših, kakovostnejših, lokalnih izdelkov, saj trgovske verige raje dobavljajo proizvode globalnih, cenejših dobaviteljev. "Veliko je tudi specializiranih anonimnih dobaviteljev (t. i, ghost producers), ki nimajo svojih znamk, ampak proizvajajo izključno za trgovske blagovne znamke," dodaja Kuhar.

"Zelo na široko smo odprli svoja usta, če se malce pošalim, in radi posegamo po najcenejših, uvoženih izdelkih. Če potrošnik namreč nekatere proizvode izrazito zavrne, jih trgovec ne bo stavil v nedogled na police. Če vidi, da se potrošnik tem trendom uklanja, pa bo proizvode ponudil v še večjem obsegu."

Dr. Aleš Kuhar

Sodimo med nezahtevne trge

Trendi v prehrani so v Sloveniji, kot pravi Kuhar, ne le negativni, temveč tudi zelo hitri. Slovenska proizvodnja hrane po njegovem ni zmožna proizvajati industrializirane, intenzivno proizvedene in izrazito poceni hrane, kot jo proizvajajo denimo v drugih državah. 
A obenem opozori, da tovrstna hrana ni tako kakovostna kot slovenska. "Slovenci smo žal preprosta tarča za tiste, ki bi radi hitro zaslužili in ki ponujajo poceni industrializirano hrano. Sodimo med trge z nezahtevnimi prehranskimi vzorci in drsimo v bazen manj razvitih držav, ki imajo tudi za polovico nižje razpoložljive dohodke kot slovenska gospodinjstva," še doda Kuhar.

trgovec sadje zelenjava Magazin Trgovci nas tako prepričajo, da kupimo sadje in zelenjavo

Dohodki v kmetijstvu opazno manjši kot leto prej

Prve ocene Kmetijskega inštituta za leto 2019 kažejo, da se bo v primerjavi s preteklim letom, ki je bilo najugodnejše doslej, rastlinska pridelava občutno zmanjšala (–13 %), predvsem zaradi skromnih letin v sadjarstvu in vinogradništvu. Zmanjšala se bo tudi živinorejska proizvodnja, vendar manj intenzivno (–3 %), predvsem zaradi manjših prirastov pri perutnini in drobnici, pa tudi pri prireji kravjega mleka in jajc. Skupni obseg proizvodnje kmetijskih proizvodov se bo tako v primerjavi z letom 2018 zmanjšal za slabo desetino, a bo še vedno malo presegal povprečno raven zadnjih petih let. Tudi dohodki naj bi bili, v primerjavi s predhodnim letom, opazno manjši.

Kmetijstvo | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Na slabšo letino vplivale vremenske razmere

Glede na podatke, ki jih je objavil Kmetijski inštitut Slovenije v prvi oceni stanja v kmetijstvu v letu 2019, kaže, da je v letu 2019 površina kmetijske zemlje v uporabi ostala skoraj nespremenjena. “Na njivah so se v primerjavi z letom prej le za približno odstotek povečale površine žita in zelene krme z njiv, za manj kot odstotek je bila manjša površina krompirja, nekoliko bolj pa so se zmanjšale površine pri oljnicah (–7 %), hmelju (–4 %) in suhih stročnicah (–4 %),” so pojasnili v poročilu.

Na podlagi začasnih podatkov so ocenili tudi, da je v letu 2019 zaradi dobre letine strnega žita in tudi koruze skupni pridelek žita za približno 7 % večji od pridelka v letu 2018 in nekoliko nad povprečjem zadnjih petih let (2014–2018). Pridelek oljnic je zaradi opazno manjših površin najpomembnejših oljnic (buče za olje, oljna ogrščica in soja) v primerjavi s skromnim letom prej manjši še za slaba 2 % in tudi podpovprečen (–12 %). “Po neuradnih informacijah iz različnih virov je zaradi večinoma zadostne količine padavin pridelek krme s travinja količinsko podoben zelo dobremu lanskemu, medtem ko je kakovost pridelane krme predvsem zaradi deževnega maja in s tem zapoznele prve košnje v povprečju slabša kot običajno. Neugodne vremenske razmere v maju so otežile tudi pridelavo zelenjadnic, ponekod v Sloveniji so bile kasneje v rastni dobi tudi težave z nevihtami in točo, tako da bo v povprečju letina zelenjadnic verjetno slabša kot v letu 2018, ko je bila ta nekoliko nadpovprečna,” so dodali.

Pridelek rdečega grozdja za skoraj petino manjši

Kako je s sadjem? Pridelek je bil v letu 2019 po izredno obilni letini 2018 zelo skromen. “Po ocenah na podlagi začasnih podatkov bo leta 2019 v intenzivnih nasadih in ekstenzivnih sadovnjakih skupaj obranega za okoli polovico sadja manj kot v letu 2018, pridelek pa je tudi za približno četrtino pod povprečjem obdobja 2011–2015 (obdobje brez ekstremnih letin 2016, 2017 in 2018). V ekstenzivnih sadovnjakih se zaradi izrazite izmenične rodnosti obeta le slabih 60 %, v intenzivnih nasadih pa dobrih 85 % povprečnega pridelka iz obdobja 2011–2015,” so pojasnili na Kmetijskem inštitutu.    

Po prvih statističnih ocenah naj bi bil tudi pridelek grozdja v letu 2019 pomembno manjši kot v rekordnem letu prej, pri čemer je pridelek rdečih sort manjši za 19 %, pridelek pri belih sortah pa za 13 %. Sicer pa naj bi bila kakovost obranega grozdja zelo dobra. Pridelek grozdja je ocenjen na dobrih 108 tisoč ton, kar je 15 % manj kot v letu 2018, v primerjavi s povprečjem zadnjih petih let (2014–2018) pa 4 % več.

stojalo za zelenjavo Inovacije Pod streho Tudi pozimi lahko gojimo solato in paradižnik


 

Komentarjev 13
  • Pepe007 11:51 28.april 2020.

    Normalno bi bilo, da človek večino svojega prihodka nameni za hrano. Vendar gre pri nas verjetno več za telekomunikacije kot za hrano. Da o vozilih niti ne govorimo. Slovenska pridelava hrane bo letos prevelika. Izvoz se je ustavil, uvoz pa ...prikaži veča ne in marsikaj se ne da prodati, čeprav smo teoretično pod mejo samooskrbe. Taki članki lepo flancanje, ampak ne ponujajo prav nobene rešitve. Samo opravičujejo obstoj nekoga, ki ga ta veriga tudi financira.

  • aba 11:47 28.april 2020.

    Oprostite, ampak slovenske stari so po navadi slabše. Za povrh vsega pa pogosto še dražje, ker računajo na neumnost ljudi, da bodo kupili slovensko. Si predstavljate kakšne ljudi iz razvitega sveta, da bi kupovali slovensko robo? Bi vi kupovali npr. romunske izdelke?

  • Ivo 10:51 28.april 2020.

    Saj bi kupovali dražje slovenske izdelke, a kaj, ko bi zaslužek verjetno šel v žep kakšnemu politiku, ne kmetu, ki je hrano pridelal!