Slovenija
2797 ogledov

"Smo v situaciji, ko šteje vsak glas, manjkata pa dva poslanca,"

Državni zbor parlament Profimedia
Današnje dogajanje v državnem zboru je po mnenju politologa Mira Hačka znova pokazalo, da je njegovo delovanje oteženo, včasih celo onemogočeno. Obe strani se namreč morata za večino potruditi.

Zgodilo se je nekaj, česar do zdaj še nismo videli. Glasovanje o dnevnem redu majske seje državnega zbora se je končalo z rezultatom 42 proti 42, predsednik državnega zbora Igor Zorčič pa je nato odločil, da se seja začne, še preden se je začela. To se je zgodilo prvič v zgodovini obstoja državnega zbora. 

Po seji sta se oglasili tako koalicija kot opozicija. Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je dogajanje označil za absurd. Spomnil je, da je bila ključna točka seje ustavna obtožba. "Da glasujejo proti svoji točki, je zame nerazumljivo. Očitno se bojijo glasovanja o predsedniku DZ," je pripomnil. Tudi glasovanje o razrešitvi Zorčiča je bilo namreč na dnevnem redu seje.

V opoziciji so ocenili, da koalicija nima več večine. "Ta vlada, ta vladna koalicija skupaj z izgubljenimi sinovi dela slovenskega parlamenta dela vse, da bi ostala na oblasti, ne pa tako, kot je normalno v normalnih demokracijah, da se gre na volitve, da ljudstvo presodi, komu bo dalo glas in kdo naj vodi državo vnaprej," je ocenil predsednik LMŠ Marjan Šarec

državni zbor poslanci konstruktivna nezaupnica | Avtor: Državni zbor/Sušnik Matija Državni zbor/Sušnik Matija

Za večino se morajo potruditi

Politolog Miro Haček s FDV meni, da je današnje dogajanje v DZ znova pokazalo, da je njegovo delovanje oteženo, včasih celo onemogočeno. Obe strani se namreč morata za večino potruditi. Ta položaj daje precejšnjo moč zunajkoalicijskim podpornicam vlade, manjšinska poslanca pa potiska v nehvaležno vlogo, meni. Razmerja, ki jo tvorijo vladne stranke skupaj z zunajkoalicijskimi podpornicami na eni ter opozicijske stranke na drugi strani, tako otežujejo predvidljivost dogajanja v DZ.

Opozicija po oceni Hačka seže nekje do 43 glasov, koalicija pa do največ 47 glasov, pri čemer pa ti glasovi niti slučajno niso samoumevni. Delo je oteženo zlasti v primerih, ko je na eni ali drugi strani odsotnih preveč poslancev.

Koalicijske poslanske skupine so že vložile zahtevo za sklic izredne seje DZ za obravnavo večine točk, ki so bile uvrščene na dnevni red redne seje, ki danes ni bil izglasovan. V predlogu za izredno sejo ni opozicijskih predlogov zakonov in mandatno-volilnih zadev, med katerimi je bil tudi predlog za razrešitev predsednika DZ Igorja Zorčiča. Zahtevo za sklic izredne seje za obravnavo predloga ustavne obtožbe predsednika vlade Janeza Janše, kar je bilo prav tako predvideno za redno sejo, pa je že zahteval del opozicije. Predsednik DZ Igor Zorčič je napovedal, da bo v zvezi z dogajanjem v najkrajšem možnem času sklical posvet vodij poslanskih skupin.

Zavrnili dnevni red Slovenija Ustavna obtožba: "Vlada nima več večine"

Večja moč strankama DeSUS in SNS

Če bi takšen položaj trajal še vse do naslednjih volitev čez približno leto dni, bi to "precej zavrlo dinamiko sprejemanja vsebinskih rešitev, ki si jih je ta koalicija zadala", je v pogovoru za STA povedal Haček, redni profesor na katedre za analizo politik in javno upravo na ljubljanski fakulteti za družbene vede.

Takšen položaj po njegovih besedah "mnogo večjo moč, kot bi jim pripadala po proporcionalnem razdelilniku", prinaša zunajkoalicijskim poslanskim skupinam oz. strankam, ki vladne projekte podpirajo, v tem primeru DeSUS in SNS. "To moč lahko zlahka pretvoriš v določene javnopolitične izplene," je pojasnil.

Ne želijo predčasnih volitev

Volišče v Ljubljani | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
Motiv omenjenih strank za podpiranje vlade je gotovo tudi, da si ne želijo na predčasne volitve, ker se jim tam obeta razmeroma slab rezultat. Predčasne volitve so za manjše stranke tudi ogromen strošek, ki se mu želijo izogniti. V naslednjem letu se obetajo troje volitev, ob parlamentarnih še lokalne in predsedniške.

Nekateri poslanci tudi niso zainteresirani predčasno končati mandat. "Ni pa to nič novega v slovenski parlamentarni zgodovini. Takšne poslanke in poslance smo imeli vseskozi," je dejal in spomnil na leto 2000, ko sta poslanki Polonca Dobrajc in Eda Okretič Salmič, tedaj celo v tretjem glasovanju omogočili izvolitev Andreja Bajuka za predsednika vlade. "Pa je bilo samo šest mesecev do volitev. Torej je bil relativno majhen izplen dodatnih poslanskih plač," je pripomnil Haček.

Haček meni, da bi bilo prestopov med poslanskimi skupinami manj, če bi prišlo do posodobitve volilne zakonodaje, ki bi zagotovila povečanje vpliva posameznega volivca, saj bi ta glasoval za osebo z imenom in priimkom. V tem primeru bi se dalo uveljavljati tudi večjo odgovornost poslanca, "če na pravne, pa vsaj politično".

Igor Zorčič "absurd" Slovenija Zorčič sejo zaključil, še preden se je začela

Vsak glas šteje

Je pa po besedah Hačka pričakovano, da koalicija na dnevni red predlagane izredne seje DZ danes še ni uvrstila glasovanja o razrešitvi Zorčiča. "Smo v situaciji, ko šteje vsak glas, manjkata pa dva poslanca," je dejal Haček. Kot je seznanjen, bo namreč od četrtka nekaj dni odsoten vodja poslancev DeSUS Franc Jurša, manjka pa tudi poslanec SMC Dušan Verbič. Tako sklepa, da bo koalicija z glasovanjem počakala na njuno vrnitev v DZ.

dezurni@zurnal24.si

 
Komentarjev 6
  • Anion6anion 20:14 17.maj 2021.

    Kako manjkata? Če v gospodarstvu nisi na delovnem mestu, imaš odobren dopust ali si na bolniški , ali pa si neopravičeno odsoten. Če je to zadnje dobiš odpoved delovnega razmerja. Pri nas so pa pos(r)lanci brez odgovornosti.

Sorodne novice