Slovenija
18795 ogledov

Študentsko delo ali izkoriščanje pravic mladih?

Študenti
Dnevi, ko so študenti lahko le študirali, so mimo. Zaradi visokih življenjskih stroškov jih mora večina ob študiju tudi delati, pri tem pa so številnim kršene pravice.

Študentsko delo bi glede na našo zakonodajo moralo biti "začasno in občasno delo dijakov in študentov". Namenjeno je predvsem mladim, ki so vključeni v proces izobraževanja in si tako iz finančnih razlogov kot zaradi pridobivanja delovnih izkušenj in kompetenc želijo vključitve na trg dela.

študentsko delo | Avtor: Profimedia Profimedia
Pogosto pa je pri nas to le socialni korektiv, saj si mnogo mladih z njegovo pomočjo blaži slabši socialni položaj ali slab socialni položaj svoje družine. Prav slednje jih spravlja v podrejen položaj in si v primeru kršitev s strani delodajalcev zaradi strahu pred izgubo edina rednega dohodka pogosto ne želijo izpostavljati. Morebitnih nepravilnosti zato ne prijavljajo inšpektoratu za delo.

Kot omenjeno, je študentsko delo le začasno oz. občasno delo dijakov in študentov, ki pa ga zaradi težjega nadzora nekateri delodajalci izrabljajo in na ta način nadomeščajo redne zaposlitve. (Pre)pogosto se dogaja, da študentje na delovnem mestu preživijo 40 ur na teden in to po več let. Pri tem so prikrajšani pravic, ki jih delavcem zagotavlja zakon. Prikrajšani so do pravice do regresa in plačanega dopusta.

Ljubljana ulica ljudje Absurdne najemnine Slovenija Noro, koliko morajo študenti odšteti za posteljo!

Preverjanje morebitnih nepravilnosti pri izvajanju študentskega dela pri različnih delodajalcih je delo Inšpektorata RS za delo (IRSD). To storijo ob podani prijavi zoper delodajalca, ki takšno delo nudi. Pri IRSD pa imajo velikokrat zvezane roke in so s svojim delovanjem omejeni, saj Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ureja le delovna razmerja. "V primeru nekaterih kategorij oseb, ki delo opravljajo na podlagi drugih pogodb, na primer na podlagi študentske napotnice, zakon sicer določa, da se za te osebe uporabljajo nekatere določbe ZDR-1, vendar gre le za nekaj točno navedenih varstvenih določb, sicer pa zanje delovna zakonodaja ne velja," razložijo pri IRSD.

V zvezi z delom dijakov in študentov tako ZDR-1 v sedmem odstavku 211. člena sicer izrecno določa, katere določbe se uporabljajo v primerih občasnega ali začasnega opravljanja dela dijakov in študentov. A glede na ta člen se uporabljajo le določbe omenjenega zakona o prepovedi diskriminacije, enaki obravnavi glede na spol, delovnem času, odmorih in počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti, ter o odškodninski odgovornosti. Posledično inšpektorji nadzora varnosti in zdravja pri nadzoru preverjajo predvsem, "ali sta za posameznika, ki opravlja delo preko študentske napotnice, zagotovljena varnost in zdravje pri delu; ali mu je delodajalec zagotovil usposabljanje za varno in zdravo delo, ali ima opravljen zdravstveni pregled, ali mu je zagotovljena ustrezna delovna oprema in osebna varovalna oprema".

študentka | Avtor: Profimedia Profimedia
Nič pa ni dorečeno glede ostalih pravicah študentov in dijakov, za katere številni niti ne vedo. Med drugim tudi to, da ima študent, ki dela tako, kot da bi imel z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, tj. nepretrgano, osebno opravljanje dela po navodilih in nadzorom delodajalca, pri delodajalcu pravico zahtevati pogodbo o zaposlitvi. Če delodajalec tega ne stori, se ga lahko prijavi na Inšpektorat za delo pri pristojnem ministrstvu ali pa se vloži ugotovitvena tožba na krajevno pristojno delovno sodišče. 

Prav z namenom osveščanja in izobraževanja mladih o njihovih pravicah ob vstopu v svet dela je bil pred več kot desetletjem ustanovljen Sindikat Mladi plus, kjer so leta 2016 začeli z akcijo Stop kršitvam – ZA dostojno delo!. Z akcijo beležijo sporne oglase za delo, jih prijavljajo, opozarjajo na številne kršitve, ki jih mladi zasledijo pri že razpisanih oglasih, informirajo in svetujejo. Na sindikatu menijo, da je treba povečati pristojnosti inšpektorata za delo tudi na zakonski ravni.

Kot je pred leti v posvetu v Državnem svetu dejal do nedavnega prvi delovni inšpektor, vodja Inšpektorata RS za delo (IRSD) Jadranko Grlić, pa IRSD ne more ukrepati ob sumu kršitve. Tak primer je, ko gre za razpisan oglas za delo, ki namiguje na nadomeščanje redne zaposlitve s študentskim delom. Ukrepa lahko šele, ko se ta dejansko zgodi. Ravno s predčasnim ukrepanjem pred nastankom kršitve bi lahko marsikatero prikrito delovno razmerje tudi preprečili. Sindikat meni, da bi bili bolj uspešni s preventivnimi akcijami, kot z daljšimi postopki obravnave kršitev.

Kaj lahko študentje v primeru kršitve naredijo?

Zakonodaja zadeve precej poenostavlja – študent delodajalcu pošlje pisno zahtevo, ki jo ta mora izpolniti. V kolikor tega ne stori v osmih dneh, ga lahko študent prijavi na delovni inšpektorat, kasneje pa na delovnem ali socialnem sodišču sproži postopek za ugotovitev kršitev iz naslova obstoja delovnega razmerja. Treba je paziti, da se delovno razmerje dokaže v 30 dneh po tem, ko se ta prekine oz. preneha.

Poteza prijave delodajalca pri nas še vedno velja za precej drzno. Mnogi raje molčijo in delajo pod zahtevanimi pogoji. Vseeno pa je prav, da tako delodajalec kot študent upoštevata zakonodajo in delovno razmerje uredita na ustrezen in pošten način. Pri tem je morda smiselno poudariti še, da delodajalci, ki ne sklenejo ustreznih pogodb o delovnem razmerju, plačajo globo od tri do dvajset tisoč evrov.

študenti Slovenija Študenti na nogah, toliko bodo odslej plačevali za obrok

Mlade z njihovimi pravicami in dolžnostmi pri opravljanju začasnega in občasnega dela, tudi o začasnosti študentskega dela, omejitvami glede dela mladoletnih, varovanja zdravja pri delu vsakodnevno sicer vsakodnevno seznanjajo tudi na e-Študentskem Servisu.

O kakšnih številkah je govora?

IRSD podatkov o tem, koliko nadzorov in kršitev (ter katere) se je nanašalo na študente, nima, saj statistike ne vodijo po statusu delavcev. Vseeno povedo, "da v povezavi z delom študentov IRSD ugotavlja predvsem kršitve drugega odstavka 13. člena ZDR-1, ki določa, da se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, kamor sodi tudi študentska napotnica, če obstajajo elementi delovnega razmerja, razen v primerih, ki jih določa zakon".

Da je študentskega dela z elementi delovnega razmerja z leti manj oz. jih sploh ni več, pa so mnenja pri največjem ponudniku študentskih del: "Nimamo podatkov o tem, da študenti delajo redne 40-urne delovnike oz. nam o tem ne poročajo. Na podlagi javno dostopnih podatkov (FURS/ZPIZ) pa je razvidno, da je samo 0,02 % študentov na letni ravni zaslužilo več, kot je povprečna bruto slovenska plača. Glede na vplačane prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova študentskega dela mladi letno pridobijo v povprečju 2 meseca in 14 dni delovne dobe, kar je 20 % polne letne pokojninske dobe. Ta podatek se tudi dobro ujema s povprečnim številom ur, ki ga opravijo mladi, t.j. 9 ur tedensko."

Občasno delo študentov in dijakov, zavarovanih po 18. členu ZPIZ-2 | Avtor: e-Študentski Servis e-Študentski Servis
Stolpci v grafu prikazujejo dobo zavarovanja v mesecih, doseženo v enem letu na podlagi plačanih prispevkov PIZ. Prvi stolpec (0) prikazuje število dijakov in študentov, ki v določenem letu niso delali, torej niso pridobili pokojninske dobe. Drugi stolpec (0-1) prikazuje število dijakov in študentov, ki so v določenem letu dobili največ do enega meseca pokojninske dobe ...

Spremenjenemu trendu pri študentskem servisu pripisujejo spremembam v zakonodaji v zadnjih letih. To so velike podražitve študentskega dela, plačevanje socialnih in zdravstvenih prispevkov in reforme šolske zakonodaje: "Študentsko delo danes z vidika stroškov delodajalca namreč ni več poceni, kot je to bilo nekoč. Skupna obdavčitev znaša 67 % in ne pomeni prednosti v primerjavi z drugimi oblikami dela. Študentsko delo je fleksibilno za obe strani v razmerju, zato delodajalci svojega delovnega procesa ne gradijo na občasni in začasni delovni sili."

Natakar ŠTUDENTSKO DELO Gorenjska Kranjski študentje: "Dela v svoji stroki ne dobimo."

Po njihovem mnenju danes izbirajo mladi in ne več delodajalec, saj ponudba del močno presega povpraševanje. Podjetja se na vse moči trudijo dobiti in obdržati študente, pri čemer naštejejo primere dobrih praks: višja urna postavka, vključitev mladoletnih dijakov (delajo lahko že pri 15 letih), ki se bodo vračali tudi med naslednjimi počitnicami, ponujanje mentorstva, povratnih informacij, nudenje možnosti prevzemanja zahtevnejših nalog, boljši delovni pogoji (topla malica, možnost parkiranja, različne ugodnosti) in atraktivno delovno okolje, ter možnost opravljanja prakse in štipendiranje.

Izkušnje mladih različne

Nekoliko drugačne so izkušnje naših sogovornikov, ki pri delodajalcih najbolj pogrešajo odzivnost. Od morda desetih poslanih prošenj so prejeli največ dva odgovora. Prav tako veliko delodajalcev zahteva delovne izkušnje. "Nihče ne odpisuje na prijave, večina jih želi, da imamo študenti že izkušnje, a kako naj jih pridobimo, če nihče ne odpiše," se sprašuje 23-letna Klarisa.

Podobno izkušnjo deli 25-letni Matej: "Prijave za delo pošiljam že dva meseca. Večina podjetij se ne odzove, tisti, ki se, pa so neresni. Po uspešno opravljenem razgovoru ali celo začetnem preizkusu preprosto izginejo. Nazadnje se mi je sreča nasmehnila sredi decembra, ko sem službo dobil, vendar še vedno čakam, ali bom z delom sploh začel." 

šudentski servis Plačila Slovenija Študentsko delo: padajo rekordi

Neodzivnosti delodajalcev in neobveščanja neizbranih kandidatov, ki sta pogosti praksi tudi pri redno zaposlenih, se zavedajo tudi na e-Študentskem Servisu. V primerih, ko jim študenti sporočijo, da določen delodajalec ne odgovarja na njihove prijave oz. jih ne obvesti o izboru, delodajalca na to opozorijo. Te informacije nato upoštevajo pri nadaljnjem posredovanju del. Delodajalce prav tako ozaveščajo o pomenu obveščanja neizbranih kandidatov, s čimer jim tudi pomagajo pri grajenju blagovne znamke dobrega delodajalca, "kar je danes, ko delodajalci težko pridobijo nov kader, še posebej pomembno".

Prav zaradi omenjene problematike so v pred kratkim mesecu razvili nov produkt, ki se nanaša na obveščanje podjetij o izbranih/neizbranih kandidatov: "V spletni poslovalnici za delodajalce imajo ti možnost obveščanja izbranih/neizbranih kandidatov le z enim klikom. Na ta način želimo delodajalcem olajšati postopke obveščanja, študentom pa omogočiti pravočasno obveščanje o njihovi (ne)izbranosti."

Še enega izmed negativnih vidikov študentskega dela izpostavi 25-letna Saša, ki se ji je pri dveh podjetjih zgodila podobna situacija. Delodajalci so si izmišljevali, kdaj potrebujejo njene usluge in kdaj ne: "Redno sem delala pri nekem podjetju v Ljubljani, nakar mi je nadrejena sporočila, da me ne potrebujejo več. Ko sem začela z iskanjem novega delodajalca, so me iz podjetja ponovno poklicali, da je šlo za napako in me prosili, naj se vrnem. Po tem pa se je dogajalo, da so si iz dneva v dan izmišljevali, kdaj me potrebujejo in kdaj ne."  Saša je zaradi tega delodajalca kmalu zamenjala. Pri naslednjem delodajalcu se ji je zgodilo podobno. Na ponedeljkovem sestanku so ji brez obrazložitve sporočili, da pri njih dela le še do petka.

Študent | Avtor: Profimedia Profimedia
Slaba stran študentskega dela je tudi, da se delodajalci ne obvežejo, koliko časa bodo študente potrebovali za delo. To jim dopušča možnost, da jih lahko kar čez noč odpustijo. Takšno izkušnjo je prejšnje poletje doživela 24-letna Špela: "Po koncu poletja so nas študente zaradi pomanjkanja dela pri mojem prejšnjem delodajalcu 'poslali na dopust'. Nakar nobenega od nas niso več poklicali. Očitno so se delavci vrnili z dopusta in se jim študenti nismo zdeli več pomembni."

Pri študentskem servisu vidik neutemeljene odpustitve obrazložijo na način, da je glavni namen statusa dijaka in študenta omogočanje šolanja: "Študentsko delo je začasne in občasne oblike, kar delodajalcem in dijakom, študentom daje možnost prenehanja sodelovanja, kadarkoli ena od strani želi prekiniti z delom."

Sami bolj kot neutemeljena odpuščanja s strani delodajalcev vidijo problem v tem, da se študenti zaradi velike ponudbe (tudi konkurenčnih) del odločijo za prenehanje z delom in delo nadaljujejo drugje: "Lahko bi rekli, da delodajalci večkrat potožijo, kako jih je študent (pre)hitro zapustil."

V primeru kakršnih koli težav, vprašanj in sporov mladim in delodajalcem priporočijo, da se obrnejo na njih. Največkrat se delodajalec in študent ne moreta dogovoriti o plačilu. V določenih primerih se morajo tako povezati tudi z Inšpektoratom RS za delo.

To so pravice mladih 

V želji, da bi bili mladi pri opravljanju študentskega dela bolj ozaveščeni o pravicah, ki jim pripadajo, te pri študentskem servisu delijo z nami:

- v primeru dela prek študentskega servisa se uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) o delovnem času, odmorih in počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let ter o odškodninski odgovornosti,

- obvezno je, da pred začetkom dela dvignejo napotnico, ki predstavlja pravno podlago za delo,

- oglaševana urna postavka mora biti tudi plačana, če v oglasu piše 7 € bruto na uro, mora biti delo plačano vsaj 7 € bruto in ne manj,

- uvajanje v delovni proces mora biti plačano,

- pravica do odmora za malico; če študent v enem dnevu dela (8 ur), ima pravico do odmora, ki traja 30 minut, odmor za malico se všteva v delovni čas in mora biti plačan.

Novice: Teh del se mladi izogibajo - Lokal Slovenija Teh del se mladi izogibajo
Komentarjev 21
  • Detel5ica 18:11 06.februar 2023.

    Te študente vedno manj razumem.Poslušam bruce,ki govorijo,da jih najbolj zanima žuriranje,zabave itd.,bolj malo o študiju. In vse bi radi imeli zastonj,od stanovanja,hrane,prevoza. Ko sem študiral v osemdesetih letih,nič nisem imel zastonj,vse so financirali starši.

  • lojs 15:57 06.februar 2023.

    v teh ostankih socrealizma in fašističnega pristopa do vsake dodane vrenosti, je res težko kaj ustvarit, ne, da bi se nate usedli in te obtožili za razrednega sovražnika ... zakaj? zato, ker moraš ostat reven, lahko greš v tujino in ...prikaži več financiraš kakšne levičarje, potem te pa obesijo na plakate ... v tej vukojebino pa delat kariero, si pa kot veliki lopov in največji grešnik ... a je kdo že preštel, koliko so tukaj kadra izgubili ... naredite oddajo

  • lojs 15:52 06.februar 2023.

    kar se tiče dela pri nas, smo v veliki zagati, ker se za kratek čas ne splača odprepti s.p., firmo pa sploh še manj ... podjemne pogodbe, honorarno delo, poglejti si obdavčitve , ja ne splača se delat ... ište ...prikaži več vi delvce kjer hočete, nekaj je treba spremenit ... oseba , ki dobi 1000€ neto, od nje je država v kratkem času dobila 100-200€ nazaj, preko ddv, a to kdo opazi? ... da ne govorimo, če gre za sp