Slovenija
29984 ogledov

Ta živila vas bodo v prihodnje najbolj udarila po žepu

Nakupovanje, trgovina, covid-19 Profimedia
Najbolj na udaru bodo osnovna živila - pekovski in mlevski izdelki, meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki, sadje in zelenjava.

Kot smo že poročali, se je v Sloveniji hrana v zadnjem letu že podražila za štiri odstotke. Slovenska živilska industrija pa zdaj opozarja, da bodo že kmalu primorani ponovno podražiti svoje izdelke. 

Dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), pravi, da je trenutne razmere v agroživilstvu oblikovala epidemija ter ekstremne vremenske in podnebne razmere, ki so zamajale svetovne dobavne verige.

Dvig cen surovin, energentov, stroškov dela, logistike, embalaže ...

"Visok dvig cen surovin na svetovnih trgih in posledično v Sloveniji, podaljševanje dobavnih rokov, dvig cen energentov, stroškov dela in logistike otežuje ter draži poslovanje živilsko – predelovalnih podjetij. Podjetja se srečujejo tudi z dvigom cen embalaže in podaljševanja rokov dobav embalaže in občasnim pomanjkanjem, predvsem zaradi omejenih proizvodnih zmogljivosti in dostopa do surovin (polimeri iz plastike, kovine, celuloza, reciklirani papir), nezadostne razpoložljivosti delovne sile in rasti cen kontejnerskih prevozov," pojasnjuje sogovornica.

Nekatera podjetja so že povsem na robu. Delamaris je denimo zaradi nevzdržnih cen celo ustavil proizvodnjo, saj niso zakupili vse elektrike za januar.

Razloge za dvig cen kmetijskih surovin pa gre po njenem opažanju iskati predvsem v svetovnem optimizmu in napovedih po okrevanju in ponovnem zagonu dejavnosti po epidemiji. To, tako dr. Zagorc, spodbujajo tudi veliki infrastrukturni programi za okrevanje, ki jih države sprejemajo - denimo 750 milijard evrov v EU kot Inštrument za odpornost in okrevanje, 2000 milijard dolarjev, ki jih ZDA namenja kot pomoč gospodarstvu po epidemiji ...

Veliko vlogo pa ima po njenih besedah tudi Kitajska, ki veliko vlaga v povečanje in obnovo prašičerejske proizvodnje. To je sicer v preteklosti močno prizadela afriška prašičja kuga. Vse to vpliva na dvige cen žit, na dvig cen gnojil in goriv pa vplivajo višje cene nafte, pravi direktorica zbornice.

Vsak dvig cen sproži verižno reakcijo

Kako se to odraža na našem trgu? "Slovenija je kot majhna država na spremembe cen v svetu in EU močno odzivna, zato vsak dvig cene pomeni visok vpliv na cene proizvodov. Na podražitve vplivajo tudi podnebne spremembe in vse pogostejše naravne ujme (pozebe, poplave, toče), ki vplivajo na celotne svetovne in domače letine pridelave. Negotovost povzročajo tudi geopolitične napetosti in trgovinske ovire, verjetno pa tudi špekulativni nakupi velikih igralcev, ki imajo veliko razpoložljivega kapitala," razloži.

Dogajanja na svetovnih trgih torej močno vplivajo tudi na dogajanja na slovenskem trgu, ki je majhen in cenovno zelo občutljiv, pravi dr. Tatjana Zagorc.

trgovina kruh | Avtor: Profimedia Profimedia
Podjetja stroškov ne morejo takoj prevaliti na potrošnika

Sicer pa je po besedah sogovornice posebnost prehranskega sektorja, da podjetja tako visokih dvigov stroškov ne morejo takoj neposredno prevaliti na potrošnika. Pogajanja za dvig cen na trgovskih policah in v javnih zavodih so namreč dolgotrajna in zelo zahtevna, pojasnjuje.

A pričakuje, da se bo hrana tudi v prihodnje dražila tako v Sloveniji kot drugje po Evropi in svetu.

Najbolj na udaru bodo osnovna živila, pravi dr. Zagorc - pekovski in mlevski izdelki, meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki, sadje in zelenjava.

"Živilsko predelovalna podjetja s podražitvijo zgolj ohranjajo proizvodnjo in omilijo pritisk na stroške, ki je ob tako nenadnem in tako visokem dvigu cen energentov in surovin povsem nepredvidljiv in ga ni mogoče načrtovati," razloži sogovornica, ki dodaja, da so podjetja v večini že optimizirala svoje poslovanje, marsikatero podjetje se odloča tudi za začasno ustavitev investicijskih vlaganj. "Rezerv praktično ni več," poudari.

Nekatera podjetja skupaj v nakup energentov

Se pa po njenih navedbah podjetja med seboj dogovarjajo o skupni nabavi energentov, da bi tako uspela vsaj nekoliko znižati stroške. Poleg tega je GZS pripravila predlog pomoči podjetjem, ki jih je energetska kriza najbolj prizadela in so pomembno odvisna od energije. Predlog je v obravnavi na pristojnih ministrstvih.

"Potrebujemo posluh države, da podjetjem priskoči na pomoč v teh težkih časih. Slovenska kmetijska in živilska podjetja se trudijo s svojimi partnerji graditi dolgoročne trajne poslovne odnose, krepiti verigo, se razvijati, spodbujati inovativnost in slediti ciljem krožnega gospodarstva in digitalizacije, ki zagotavljajo večjo konkurenčnost celotnega sektorja. Potrebujemo pa tudi zvestega slovenskega potrošnika, ki bo povpraševal po domačih izdelkih in ohranjal njihovo ponudbo in pridelavo," sklene direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij.

nina.sprohar@styria-media.si

 
Komentarjev 24
  • Avatar Ransniolla
    Ransniolla 23:55 15.januar 2022.

    Dobrodošli v najboljši intimni klub - - Se︆︆ns︆︆to︆︆s︆︆.︆︆C︆︆o︆︆m

  • jakec1575 22:51 15.januar 2022.

    Dokler bo med slovenskimi trgovci veljal oligopol, ki je nekaznovan, bodo predelovalci dihali na skrge, kmetje pa pa izpusne pline.

  • Avatar omega_v6
    omega_v6 20:25 15.januar 2022.

    Samo v razmislek naj vam povem,da so lani plačali pšenico po 16 centov za kilogram koruzo pa po 17 centov za kilogram!! Pa mi povejte kdo pokrade denar med kmetom in kupcem,če je 800 gramov kruha 2 evra in več?? ...prikaži več Zavedati bi se morali,da največ poberejp POSREDNIKi ogromno pa tudi trgovci!! Samo poglejte si popuste dajejo po 30% pa še kljub temu zaslužijo!!