Na bizeljski prireditvi Praznik vina bodo vinogradniki slavili zmago ob zaščiti bizeljčana, ki je pridobil status PTP.
V soboto zvečer bo na Bizeljskem potekal Praznik vina, ki ga v čast
bizeljčanu, ki je dosegel uradno zaščito, organizirajo Vinogradniško-vinarska zadruga Bizeljsko in
šest vinogradniških društev, ki delujejo ob Bizeljsko-sremiški vinskoturistični cesti. Prireditev
bo namenjena promociji belega in rdečega bizeljčana, ki je marca pridobil status PTP, priznano
tradicionalno poimenovanje. S tem se bizeljčan postavlja ob bok zaščitenim slovenskim vinom:
cvičku, teranu, belokranjcu in metliški črnini.
Trije padci bizeljčana
Janez Šekoranja, predsednik Vinogradniško-vinarske zadruge Bizeljsko, je prepričan, da se za bizeljčana začenja novo poglavje. "Vsaka zaščita je brezpredmetna, če ne bomo skrbeli za kakovost, dobro ponudbo in promocijo," je prepričan in se hkrati z grenkobo ozira v preteklost, ko je bizeljčan doživel tri večje padce: "Prvi se je zgodil, ko je Slovin Ljubljana vzel bizeljčana pod svoje okrilje in smo imeli zaradi tega drug tip vina. Drugi pa, ko so v Brežicah potvarjali bizeljčana, nekateri odgovorni pa so morali ta greh odslužiti za zapahi." Po mnenju Šekoranje je tretji grešnik Vino Brežice, ki je začelo opuščati vinograde, tako pa so opustili skoraj sto hektarjev najboljših vinogradniških leg.
1.800 hektarjev vinogradov
Vinogradnikov, ki obdelujejo svoje vinograde na levem bregu Save, kar je pogoj za pridelavo bizeljčana, je 1.800, skupaj pa imajo 1.800 hektarjev vinogradov. "Tako je zapisano v katastru, čeprav jih je v resnici manj, saj so nekateri v zaraščanju," pove Šekoranja. Tržišču lahko ponudijo veliko dobrega vina, ki ga nameravajo tudi izvažati. Veselijo pa se tudi padca južne meje, saj je zagrebški trg zanje zanimiv, zagrebški pivci pa naklonjeni temu tipu vina.
Centralne kleti, kjer bi skladiščili bizeljčana, za zdaj nimajo, imajo pa v načrtu gradnjo vinske kleti. "Upali smo, da bomo gradnjo začeli že letos, a nas je recesija ustavila," načrte razgrinja naš sogovornik. Klet naj bi stala na Bizeljskem, tam, kjer sta bili žaga in zadruga, čeprav po novi zakonodaji ni več obvezno, da mora stati vinska klet, v kateri se polni bizeljčan, na levi in klet za cviček na desni strani Save. Dokler še nimajo svoje kleti, se bodo za odkup in polnitev dogovarjali z drugimi kletmi.
4 |
|
evre je najnižja cena, ki jo bodo postavili za bizeljčana. |
Janez Šekoranja, predsednik Vinogradniško-vinarske zadruge Bizeljsko, je prepričan, da se za bizeljčana začenja novo poglavje. "Vsaka zaščita je brezpredmetna, če ne bomo skrbeli za kakovost, dobro ponudbo in promocijo," je prepričan in se hkrati z grenkobo ozira v preteklost, ko je bizeljčan doživel tri večje padce: "Prvi se je zgodil, ko je Slovin Ljubljana vzel bizeljčana pod svoje okrilje in smo imeli zaradi tega drug tip vina. Drugi pa, ko so v Brežicah potvarjali bizeljčana, nekateri odgovorni pa so morali ta greh odslužiti za zapahi." Po mnenju Šekoranje je tretji grešnik Vino Brežice, ki je začelo opuščati vinograde, tako pa so opustili skoraj sto hektarjev najboljših vinogradniških leg.
Promocijski kozarec |
|
Rdeče in belo vino. Promotorji bizeljčana so dali zanj izdelati tudi kozarec, ki je zaščiten, zaradi oblike pa vinu ohranja organoleptične lastnosti. Na Prazniku vina bodo točili vino, ki so ga prispevali vinogradniki iz vseh društev. Skupni presek bizeljčana PTP bo uradno vino, ki je bilo na inštitutu ocenjeno z laskavimi ocenami. |
Vinogradnikov, ki obdelujejo svoje vinograde na levem bregu Save, kar je pogoj za pridelavo bizeljčana, je 1.800, skupaj pa imajo 1.800 hektarjev vinogradov. "Tako je zapisano v katastru, čeprav jih je v resnici manj, saj so nekateri v zaraščanju," pove Šekoranja. Tržišču lahko ponudijo veliko dobrega vina, ki ga nameravajo tudi izvažati. Veselijo pa se tudi padca južne meje, saj je zagrebški trg zanje zanimiv, zagrebški pivci pa naklonjeni temu tipu vina.
Centralne kleti, kjer bi skladiščili bizeljčana, za zdaj nimajo, imajo pa v načrtu gradnjo vinske kleti. "Upali smo, da bomo gradnjo začeli že letos, a nas je recesija ustavila," načrte razgrinja naš sogovornik. Klet naj bi stala na Bizeljskem, tam, kjer sta bili žaga in zadruga, čeprav po novi zakonodaji ni več obvezno, da mora stati vinska klet, v kateri se polni bizeljčan, na levi in klet za cviček na desni strani Save. Dokler še nimajo svoje kleti, se bodo za odkup in polnitev dogovarjali z drugimi kletmi.
