Okrožno sodišče v Ljubljani zaenkrat še ni določilo, kdaj se bo začel drugi sodni proces proti domnevnim tihotapcem kokaina, ki naj bi jih vodil ljubljanski podjetnik Dragan Tošić, domnevni vodja slovenskega dela tihotapske verige v balkanskem narkokartelu Srba Darka Šarića.
Potem, ko je sodišče v začetku lanskega novembra zavrnilo zahteve Tošića in njegovih 13 domnevnih sodelavcev, ki izpodbijajo dokaze, ki so jih proti njim zbrali tako slovenski kot tudi italijanski, srbski in urugvajski preiskovalci, tako še ni jasno, kdaj jim bodo začeli soditi.
Dokazi ostajajo!
Sodnica, ki vodi postopek, pa bo, potem ko je ocenila, da Tošićevo izpodbijanje dokazov ni utemeljeno, v sodnem procesu, ki bi ga neuradno lahko začela že v naslednjih mesecih, upoštevala vse te domnevno najbolj obremenilne dokaze.
Tošić in njegovi domnevni sodelavci sicer sodišče praktično že od leta 2011, ko se je proti njim začel prvi sodni proces prepričujejo, da dokazov preiskovalci sploh ne bi smeli zbrati. Trdijo, da bi jih moralo sodišče izločiti.
Njihovi zahtevi je sodišče sledilo ob izreku oprostilne sodbe novembra predlani. A se s tem niso strinjali višji sodniki, ki so pred dobrim letom ugodili pritožbi tožilstva in oprostilno sodbo razveljavili ter odredili ponovno sojenje. Zahtevali so tudi, da se še enkrat preveri, kako so preiskovalci zbirali dokaze, ki bremenijo Tošića in ostale domnevne tihotapce.
Priznal ni nihče
A za razliko od sodnika, ki jim je sodil v prvem sodnem procesu, jim sodnica, ki postopek vodi zdaj, ni ugodila. Po slabih dveh mesecih odločanja, pri čemer je morala preučiti preko 27 tisoč strani listin in dokumentov v sodnem spisu, je ocenila, da so bili čisto vsi najbolj obremenilni dokazi pridobljeni povsem zakonito in da so dovolj trdni, zaradi česar jih je potrebno nedvomno upoštevati v sodnem procesu, ki bi se lahko začel že v kratkem.
Sodnica naj bi sklep podkrepila z dolgo in podrobno strokovno obrazložitvijo o tem, zakaj je potrebno določen dokaz upoštevati pri izreku končne sodbe. Njena obrazložitev naj bi bila tako precej daljša od obrazložitve sklepa, ki ga je izdal njen sodniški kolega, ki je Tošiću izrekel oprostilno sodbo. Prav tako je sodnica za odločanje o zakonitosti dokazov potrebovala precej manj časa kot njen predhodnik.
Za obsojene kazen še višja kazen
Anes Selman, eden od štirih domnevnih titotapcev, ki pa so bili za razliko od Tošića, ki so bili konec leta 2012 obsojeni, pa kotpobegli obsojeni tihotapcu kokaina, ki bi moral medtem že od začetka lanskega leta prestajati 15 letno zaporno kazen zaradi nezakonite trgovine z drogo, te kazni očitno zaenkrat še ne bo začel prestajati. Selmanu je sicer sodišče po skoraj dveh letih sojenja tedaj naložilo najvišjo kazen.
Slabo leto zatem je nato Selmana doletela še višja kazen. Tožilkama s specializiranega tožilstva (SDT) je namreč s pritožbama na ljubljanskem višjem sodišču uspelo izpodbiti sodbo okrožnega sodišča in doseči, da so Selmanu s prvotnih 10 kazen zvišali na 15 let zapora. Ob tem, da so višji sodniki kot že rečeno okrožnemu sodišču naložili naj Tošiću in njegovim prej oproščenim 13 domnevnim pajdašem sodijo ponovno.
Slovenske sodbe ne priznava
Selman pa je vse to spremljal na begu. Še istega dne, ko ga je sodišče decembra 2012 kljub obsodbi na 10-letno zaporno kazen izpustilo iz pripora naj bi se namreč Selman z dvojnim državljanstvom, tako Slovenije kot Bosne in Hercegovine (BiH), nemudoma umaknil in zatekel v BiH.
Po le nekaj mesecih bivanja v BiH pa se je Selman očitno ponovno lotil trgovine z drogo. V okolici Sanskega Mosta sta, skupaj z znancem, ki se je predstavljal kot Matej iz Slovenije, najela hišo, kjer sta določene prostore preuredila v laboratorij za prepovedano gojenje marihuane. Vse dokler ju nisu pri tem zalotili policisti, ki so Selmana sredi lanskega marca aretirali. Konec lanskega leta pa so ga na kantonalnem sodišču v Bihaču zaradi prepovedanega gojenja marihuane obsodili na tri leta in pol zapora.
Še vedno pa ni jasno, kdaj, kako oziroma ali sploh bo Selman odslužil 15-letno zaporno kazen, ki ga je doletela v Sloveniji. Kantonalno sodišče v Bihaču namreč že od začetka lanskega leta odloča o tem, ali naj dovolijo prenos izvršitve kazni, kar pomeni, da bi Selman to kazen odsedel v enem od zaporov v BiH. Konec lanskega februarja (le nekaj dni pred aretacijo) so ga, po pozivu tamkajšnjega ministrstva za pravosodje, ki je z ljubljanskega okrožnega sodišča lani prejelo prošnjo za mednarodno pravno pomoč, v Bihaču zaslišali. Sodišče je bilo namreč dolžno preveriti, ali Selman soglaša s tem, da v Ljubljani dosojeno kazen prestaja v BiH. Selman je na tem zaslišanju izrecno poudaril, da se s tem, da bi kazen, ki ga je doletela v Sloveniji, odslužil v BiH, ker da sodbe ljubljanskega sodišča tako ali tako ne priznava.
