V Senožečah je potekala okrogla miza z naslovom ˝Škoda po zavarovanih vrstah prosto živečih živalih v živinoreji˝, ki so jo organizirali Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) ter njeni območni enoti Koper in Postojna .
Alojz Marn iz ministrstva za okolje in promet je povedal, da je škoda zaradi rjavega medveda lani upadla, zrasla pa je zaradi volkov. Napovedal je tudi spremembo pravilnika o odvzemu primerkov živali iz narave. Letos se tako namerava odvzeti iz narave 75 medvedov.
Petra Ulamec iz Agencije RS za okolje (Arso) je govorila o odškodninskih zahtevkih, kjer je poudarila, da je vsota zahtevka upravičena do višine odškodnine, ki jo določi ocenjevalec. Opozori tudi, da bo odškodnina primernejša če se bodo kmetje odločalli za primerno zavarovanje drobnice. Problem je tudi, ker ljudje, ki se ne strinjajo z višino odškodnine, ne pošljejo vloge za izplačilo odškodnin, zaradi česar Arso ne reagira.
Marko Jonozovič iz Zavoda za gozdove Slovenije je opomnil na neurejeno finančno področje, omejenost analiz škodnih primerkov ter porast škode zaradi krokarja, ki naj bi jih v Sloveniji bilo okoli že 3000.
Predsednik KGZS Koper David Štok je poudaril na perečnost okrogle mize in o množičnih pokolih živali. Opozoril je na nevarnost, da se kmetje odrečejo živinoreji, čigar posledica bi bila večja poraščenost pokrajine.
Med drugim je poudaril, da kmetje prejmejo ponavadi samo neposredno odškodnino (najdena mrtva žival), posredne pa ne, saj včasih žival ne pogine ima pa trajne posledice kot so neplodnost in manjša odpornost. Na ekonomiko vpliva tudi samo dolgotrajno iskanje živali.
Župan Ilirske Bistrice Anton Šenkinc je izrazil obžalovanje, da na okrogli mizi ni nobenega zakonodajalca, ki so po njegovem mnenju glavni krivci za nastalo situacijo, kjer je poudaruil predvsem nejasnost uredb, ki ne omenjajo števila živali v naravi.
