Šport > Nogomet
3147 ogledov

Aleksander Čeferin: "Bilo bi noro, če tega ne bi storil"

Aleksander Čeferin Epa
Aleksandru Čeferinu se v tem letu nasmiha nov mandat na čelu Evropske nogometne zveze (Uefa). "Videti je, da bom edini kandidat," je pred meseci ocenil priljubljeni funkcionar.

Potem ko je septembra leta 2016 v Atenah dobil svoj prvi, takrat še nepolni mandat na čelu Evropske nogometne zveze Uefe, in nato leta 2019 še drugega, polnega in s polno podporo, bo leto 2023 za Aleksandra Čeferina novo glasovanje o nekakšni zaupnici za prihodnost evropskega nogometa.

Nov mandat ni vprašljiv

Kot kaže, je Slovenec z eno najvišjih funkcij v mednarodnem športu in institucijah nasploh svoje dosedanje delo opravil v skladu s pričakovanji 55 članic krovne evropske zveze, čeprav se je med drugim moral soočiti s pandemijo novega koronavirusa in predvsem z idejo o ustanovitvi superlige, "odpadniškega" tekmovanja nekaterih elitnih evropskih klubov.

Čeferin, ki se je z Uefo uspešno zoperstavil tudi poskusom Mednarodne nogometne zveze (Fifa) po svetovnih prvenstvih na dve leti, bo na 47. kongresu v Lizboni 5. aprila kandidiral za nov štiriletni mBiandat. V njegov prid so vsi kazalci. Najbolj očitna sta ta, da bo verjetno edini kandidat za predsednika in da ima spet zagotovljeno veliko podporo.

"Dobil sem 55 pisem podpore prav toliko članic naše zveze in bi bilo noro, če ne bi kandidiral. Videti je, da bom edini kandidat. Leta 2023 bodo volitve tudi v Fifi, mislim, da Evropa zanje ne bo imela svojega kandidata," je oktobra na kongresu Mednarodnega združenja športnih novinarjev v Rimu pojasnil Čeferin.

Manj stresno 2022

Ta je imel v letu 2022 nekoliko manj skrbi kot leto poprej. Ob zelo uspešnem in rekordnem ženskem evropskem prvenstvu v Angliji in drugih projektih je bila ena redkih temnejših pik finale lige prvakov med Realom Madridom in Liverpoolom v Parizu, ko so Uefi na čelu s Čeferinom očitali slabo organizacijo. Takrat je na in pred stadionom prišlo do več incidentov, začetek finala so morali preložiti za pol ure, 230 ljudi je bilo poškodovanih v izgredih in podobno.

Predvsem angleški mediji so se zato spravili na Čeferinovo zaposlovanje Slovencev, nenazadnje je vodja za varnost pri Uefi Željko Pavlica. "Pet Slovencev je zaposlenih v Uefi, ki so vsi po vrsti več kot sposobni za opravljanje svojih nalog. Ne le, da se mi to ne zdi pretirano, če bi pogledali v preteklost, bi videli, kaj vse se je dogajalo pred menoj," je na to odvrnil Čeferin.

Dobri obeti za leto 2023 in naprej

Dosedanje udarce je slovenski pravnik tako prenesel brez prask. Toda v novem mandatu ali še prej ga tudi še čakajo nekateri izzivi. Predvsem bodo na Uefi čakali na odločitev evropskega sodišča o tožbi snovalcev superlige proti krovnima nogometnima zvezama Uefi in Fifi zaradi po njihovem zlorabe monopolnega položaja.

Toda tudi pri tem se Čeferinu oziroma Uefi obeta uspeh. Generalni pravobranilec pri sodišču EU je pred tedni pritrdil stališču obeh zvez, da lahko ukrepata proti ustanoviteljem novih tekmovanj. Gre sicer za neobvezujoče mnenje, ki pa mu sodišče EU pogosto sledi. Sodbo pričakujejo v začetku leta.

Primer pred sodiščem EU bo po ocenah poznavalcev oblikoval prihodnost evropskega nogometa. Nekateri tako vlečejo vzporednice s prelomnim primerom Bosman iz leta 1995, ki je z odpiranjem trga za čezmejne prestope močno oblikoval nogometno krajino v preteklih 25 letih.

Projekt superlige je športno javnost pretresel aprila 2021 in hitro doživel polom. Močno se je načrtom uprla Uefa s Čeferinom na čelu. Ta trenutno vodi tudi najpomembnejši in najmočnejši projekt klubskega nogometa na stari celini, ligo prvakov.

Od 12 klubov, ki so ustanovili superligo, jih je devet v nekaj dneh odstopilo od projekta, ostali so le Real Madrid, Barcelona in Juventus, ki še vedno zagovarjajo to tekmovanje kot rešitev za evropski nogomet. A na drugi strani jim nogometni deležniki pod okriljem Uefe, Združenja evropskih klubov in navijaških organizacij očitajo, da jim je mar le za lastne prihodke, za nogomet širše pa ne.

Drugi večji Uefini dogodki v 2023

Leta 2023 bo v ospredju kar nekaj tekmovanj. Marca bo začetek kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2024, v katerih se bo Slovenija merila z Dansko, s Finsko, Severno Irsko, Kazahstanom in San Marinom.

Aprila bo prvič na sporedu ženska različica finalissime, torej obračuna evropskih in južnoameriških prvakinj - v tem primeru Anglije in Brazilije, jeseni pa bo zaživela še ženska liga narodov.

Junija bo znan nov zmagovalec lige narodov. V Rotterdamu in Enschedeju se bodo merile Nizozemska, Hrvaška, Italija in Španija, žreb polfinala bo še ta mesec. Prejšnji zmagovalki sta bili Portugalska 2019 in Francija 2021.

Po dveh letih bo spet čas za EP do 21 let, ki sta ga nazadnje gostili Slovenija in Madžarska. Tokrat bo turnir v Gruziji in Romuniji od 21. junija do 8. julija.

Jeseni bodo znani gostitelji evropskih prvenstev 2028 in 2032. Turčija kandidira za oba turnirja, Velika Britanija in Irska sta s skupno kandidaturo v igri za EP 2028, Italija pa za 2032.

Večje spremembe po 2024

Nova večja prelomnica v evropskem nogometu bo leto 2024, ko bodo uvedli določene in pomembne. Tudi zaradi silnih milijard evrov, ki jih je klubom obljubljala superliga. Uefa je reagirala z modifikacijami najmočnejšega klubskega tekmovanja - lige prvakov.

Ta se bo po 2024 z 32 razširila na 36 klubov in s 125 na 189 tekem. Nov format celinskih tekmovanj bo stopil v veljavo v sezoni 2024/25. Najmočnejše štiri evropske lige Anglija, Španija, Nemčija in Italija bodo imele v prenovljeni ligi prvakov zagotovljena štiri mesta, Francija pa po novem tri. Ob tem bosta zmagovalca lige prvakov in evropske lige avtomatično uvrščena v razširjeno tekmovanje, s čimer bosta sproščeni še dve mesti v domačih tekmovanjih obeh prvakov.

Tekmovanje bo potekalo po tako imenovanem švicarskem modelu, z enotno lestvico in razvrščenostjo ekip glede na trenutni in zgodovinski uspeh. Vsaka ekipa bo v uvodnem delu odigrala deset tekem po računalniškem žrebu glede na razvrstitev. Od osmine finala bodo sledile tekme na izpadanje, osem najvišje uvrščenih ekip si bo pri tem zagotovilo neposredno napredovanje.

Skupni prihodki vseh treh Uefinih moških klubskih tekmovanj v sezoni 2024/25 naj bi znašali več kot pet milijard evrov, trenutno so pri približno 3,5 milijarde.

Komentarjev 1
  • erik3 17:26 02.januar 2023.

    Za tako plačo bi seveda bil nor...

Sorodne novice