Preberite v Časovnem stroju

Stefania Belmondo Nykänen: Skoki, ženske in alkohol Klammer Express

Začenja se tudi sezona smučarskih skokov. Tako kot smo tega že navajeni, bo karavana, tudi z našimi orli, sezono začela v Kuusamu . Tokrat prvič po dolgih letih z najboljšimi ne bo več Janneja Ahonena . Vendar legendarni Finec ne bo gost našega Časovnega stroja . Odločili smo se, da se tokrat vrnemo kar nekaj let nazaj in vam nekoliko podrobneje predstavimo skakalca, ki je s svojim načinom skakanja še posebej zaznamoval ta šport. To je Jan Boklöv . Vam ime ni znano?

Gre za smučarja skakalca, ki je zmagal v skupnem seštevku svetovnega pokala v sezoni 1988/89, vendar Šveda ne poznamo samo po tej zmagi. Večina se ga bolj spominja po njegovem za tisti čas precej neobičajnem slogu skakanja, ki je bil marsikdaj celo tarča posmeha. Boklöv je "izumil" tako imenovani V-slog skakanja. Če se je takrat njegovo skakanje še zdelo smešno, pa so se kaj kmalu tudi strokovnjaki na tem področju zavedeli, da lahko skakalec na tak način poleti dlje, mnogo dlje. V nadaljevanju si lahko ogledate skok Boklöva na OI v Calgaryju leta 1988. Pristal je pri 109 metrih.



Najboljši Šved
Jan Mauritz Boklöv se je rodil 14. aprila 1966 v Koskullskulleju v bližini Gällivareja na Švedskem . Poleg Svena Selangerja velja za enega od najboljših švedskih smučarskih skakalcev, kar dokazujejo številni naslovi državnega prvaka in tudi zmaga v skupnem seštevku svetovnega pokala v sezoni 1988/89. Prav v tej sezoni je dosegel tudi vseh pet zmag na posameznih tekmah svetovnega pokala. Poleg tega se lahko Boklöv pohvali z nastopoma na dvojih zimskih olimpijskih igrah, in sicer leta 1988 v Calgaryju ter štiri leta pozneje v Albertvillu . Na prvi olimpijadi je na ekipni tekmi na veliki skakalnici skupaj z reprezentančnimi kolegi zasedel sedmo mesto, leta 1992 pa je bil na posamični tekmi 47. Prav v svoji že prej omenjeni najboljši sezoni je dosegel tudi najvidnejši uspeh na svetovnem prvenstvu. V Lahtiju je bil peti na veliki skakalnici in deseti na mali. Leto pozneje je v Vikersundu zasedel 27. mesto.

Jan Boklöv. V-slog skakanja mu je prinesel zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala. © Wikipedia

Če torej pogledamo dosežke Jana Boklöva, bi se lahko povsem upravičeno vprašali, zakaj prav njega predstavljamo v Časovnem stroju? Že med Skandinavci , ki se lahko pohvalijo tudi s tem, da prav iz norveške pokrajine Telemark izvirajo smučarski skoki, so v zgodovini imeli veliko boljše skakalce na smučeh. Vendar je bil Boklöv nekaj posebnega. Bil je skakalec, ki je vseskozi izstopal. Praktično vsa 80. leta so skakalci skakali v ustaljeni, preizkušeni drži. Vsi so namreč skakali nagnjeni naprej, smuči pa so držali vzporedno in jih med letom postopoma nagibali navgor. Na ta način so poskušali čim bolj zmanjšati zračni upor, sam položaj pa je veliko prispeval k aerodinamičnemu vzgonskemu učinku za povečanje dolžine skokov.

Revolucija v smučarskih skokih
Danes tega na največjih tekmovanjih ne vidimo več. Vsi, od najboljših do najslabših, zdaj uporabljajo V-tehniko skakanja, tehniko, ki jo je leta 1985 zasnoval prav Boklöv. Pravzaprav je švedski skakalec zgolj izpopolnil zgoraj opisano Daescherjevo tehniko . Nov položaj je bilo mogoče doseči s poudarjanjem vrhov smuči navzven v nasprotno smer za ustvarjanje V-oblike . Ta slog pa je prav Boklöv še najbolje izvajal, tudi zato, ker se je samo na ta način v zraku počutil dovolj dobro, da je lahko dosegal željene daljave. Dolgo časa, celo več let, je bil s tem načinom skakanja tarča posmeha, tako s strani gledalcev kot s strani konkurentov. Vendar ga to ni motilo, edina večja težava je bila, da so njegov način skakanja tudi sodniki imeli za nepravilen in so mu zato vseskozi dajali nizke ocene, zaradi katerih Boklöv ni mogel posegati po višjih uvrstitvah.

Vendar je tudi Šved prišel na svoj račun. Potem, ko je konec 80. let zmagal v skupnem seštevku svetovnega pokala, so ga vsi začeli jemati nekoliko resneje. Konkurenca je začela preučevati njegov način skakanja. Vsi so seveda hoteli vedeti, kako lahko 168 centimetrov visoki in 60 kilogram težki skakalec skače toliko dlje. In kaj kmalu jim je postalo jasno, da ni vse samo v moči, eksplozivnosti, opremi … Opazili so, da je vsa skrivnost v drži telesa in smuči v zraku, tako da se Boklövo skakanje nenadoma nikomur več ni zdelo smešno.



Vetrovnik potrdil predvidevanja
Trenerji so moči združili z ostalimi strokovnjaki in postopoma so skupaj začeli ugotavljati prednosti takega skakanja. To so storili tudi s pomočjo vetrovnikov – prav uporaba vetrovnikov v zadnjem času pri različnih športnih disciplinah skokovito naračša –, kjer so skakalci preživeli ure in ure. Testiranje je bilo videti tako, da so v vetrovniku skakalce privezali z vrvmi in jih prepustili vetru. Skakalci so morali medtem na različne načine držati smuči, strokovnjaki pa so ugotovili, da prav V-slog skakalcem omogoča daljše skoke, saj imajo z uporabo tega sloga veliko več vzgona. In tako je nastal slog, ki ga smučarji skakalci še danes uporabljajo, obenem pa se je rodila tudi legenda, Šved Jan Mauritz Boklöv, ki se ga le malokdo spominja po njegovih rezultatih, temveč bolj po V-slogu.