Medtem ko ameriška tiskovna agencija AP in francoska tiskovna agencija AFP navajata, da je sedanji predsednik Mihail Sakašvili štiri ure pred zaključkom volitev nabral 52,5 odstotka glasov, nemška tiskovna agencija dpa poroča, da je v prednosti njegov najresnejši tekmec Levan Gačečiladze.
Po navedbah AP je Sakašvili dobil 52,5 odstotka glasov. To bi pomenilo, da je zmagal že v prvem krogu, saj za zmago potrebuje najmanj 50-odstotno podporo volivcev. Gačečiladze naj bi prejel 28,5 odstotka glasov, milijarder Badri Patarkacišvili pa 6,1 odstotka, dodaja AP. O takšnem volilnem razpletu poroča tudi AFP.
Sakašvilijev volilni štab je že razglasil zmago. "Kaže, da so bile volitve uspešne in da bo prihodnji gruzijski predsednik Mihael Sakašvili," je dejal vodja volilnega štaba David Bakradze, ki je tudi vse politične nasprotnike pozval, naj sprejmejo rezultate volitev.
Po navedbah dpa sicer Gačečiladzeju kaže bolje kot Sakašviliju. Prvi naj bi namreč prejel 31 odstotkov glasov, drugi pa 24,4 odstotka. Če se bo slednji scenarij izkazal za pravega, se bosta kandidata znova pomerila v drugem krogu volitev čez dva tedna.
Opozicija ne bo priznala Sakašvilijeve zmage
Opozicijski kandidat Levan Gačečiladze je opozoril na številne kršitve. Na nekaterih volilnih mestih naj bi državljani glasovali večkrat, nekje pa naj bi jih celo prisili, da so svoj glas namenili Sakašviliju. Te obtožbe je državna volilna komisija zavrnila.
Opozicija je zagrozila, da ne bo priznala Sakašvilijeve ponovne zmage. Ob tem so za nedeljo že napovedali nove ulične proteste in naznanili poglobitev negotovih razmer v državi. Sakašvili pa jih je pozval k enotnosti. Ko je oddal svoj glas, je dejal: "Danes se odločamo o tem, ali bo Gruzija resna država ali bo zapadla nazaj v temno preteklost."
Volitve so se končale ob 17.uri, za njihovo veljavnost pa se jih mora udeležiti najmanj polovica volilnih upravičencev. Volitve sicer potekajo tik pred pravoslavnim božičem.
Odločajo tudi o Natu
Razmere v Gruziji so že več let zaostrene, saj si Sakašvili prizadeva za odklon od navezave z Rusijo in naslonitev na EU ter Nato. Novembra so v državi potekali množični protesti opozicije, ki pa jih je Sakašvili zatrl s silo.
Istočasno z volitvami je potekal tudi referendum o članstvu v Natu, ki bi utegnil dodatno zaplesti odnose z Rusijo. Večina Gruzijcev je sicer članstvu nekdanje sovjetske republike v Natu naklonjena. Volivci so na referendumu odločali tudi o tem, ali naj spomladi izvedejo parlamentarne volitve. Opozicija je Sakašvilija v kampanji obtožila, da skuša ponarediti volilne rezultate, a je predsednik to ostro zanikal.
Napeto z Rusijo
Odnosi med Rusijo in Gruzijo so zelo zapleteni. Gruzija ima zelo pomembno strateško lego, saj leži v bližini Iraka, Irana in Turčije, prek njenega ozemlja pa poteka ključni naftovod s kaspijsko nafto. Med državama letijo ostre besede tudi zaradi spornih pokrajin Abhazije in Južne Osetije, ki se želita priključiti Rusiji.
Sakašvili, v ZDA izobraženi pravnik, je prišel na oblast s t. i. rožnato revolucijo leta 2003. Medtem ko ga Zahod in velik del domače javnosti podpirata, pa mu opozicija očita, da mu ni uspelo odpraviti socialnih razlik v državi, povrh vsega pa je še zavozil odnose z Rusijo.
Za ostale zanimive novice pokukajte v ostale rubrike na naši spletni strani.
