Zdravje > Aktualno
12581 ogledov

Danijel Bešič Loredan: "Po tem smo povsem na dnu evropske lestvice"

Danijel Bešič Loredan Vlada RS
Če je bilo za bolniške leta 2021 namenjenih 500 milijonov evrov, jih je bilo leta 2022 že 700. "Po absentizmu smo povsem na koncu evropske lestvice," je dejal minister za zdravje.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je javnosti predstavil analizo stanja slovenskega zdravstva, ki jo je najprej predstavil udeležencem sredinega koalicijskega vrha. Analiza bo podlaga za zdravstveno reformo, ki bo po napovedih pripravljena v letošnjem letu, zaživela pa bo v prihodnjem.

S krizo zdravstva, s to postcovidno krizo, se spopadajo tudi v Evropi, je poudaril na začetku. Tudi v drugin državah EU primanjkuje kadrov, pa tudi zdravstvene storitve so se zelo podražile, je ponazoril. 

"Štejejo podatki in težko smo jih dobili," je dejal. Neurejeno stanje podatkov v zdravstvenem sistemu namreč otežuje načrtovanje in upravljanje s sistemom. Zaradi neobstoječega centraliziranega zajema podatkov MZ na primer ne more ugotoviti natančnih potreb po kadrih in njihove produktivnosti.

Minister: "Zadali smo si finsko strategijo za rešitev zdravstva. Nič ne sme vplivati na dostopnost zdravstva, ki ga potrebuje vsak državljan." 

Vsem prebivalcem Slovenije je treba omogočiti enakopraven dostop do kvalitetnih zdravstvenih storitev in zgraditi učinkovit, digitaliziran in vzdržen zdravstveni sistem, je poudaril minister za zdravje. "Zmagovalci, če temu lahko tako rečemo, so skandinavske države, ki so reformo zdravstva že naredile. Za cilj smo si zadali finsko vizijo zdravstvene reforme, kjer celotno zdravljenje bazira primarni ravni, kjer pravzaprav vsi pacienti praktično dobijo na primarni ravni vso oskrbo. Mi moramo danes enakovredno poskrbeti za mlado generacijo, za nas delovno aktivne in za starejšo generacijo," je dejal.

"Če bo sistem transparenten, javen, se bo veliko korupcijskih tveganj in interesnih skupin iz sistema umaknilo samo po sebi."

Glavne ugotovitve analize so predolge čakalne vrste, število oseb brez osebnega zdravnika raste, kumulativni poslovni izid bolnišnic je slab, plačni model je pod stalnim pritiskom, kar terja celovito reformo, je še dejal. 

Slovenija ima po besedah ministra za zdravje tudi težave s kadri kljub temu, da številke kažejo, da se kader povečuje, tako pri zdravnikih, diplomiranih medicinskih sestrah, medtem, ko so se pri srednjih medicinskih sestrah beleži upad.

"Pri zaposlenih zdravstveni negi je podatek, da imamo trideset tisoč ljudi v sistemu. Samo dvajset tisoč jih dela v javnih zdravstvenih zavodih. Kam jih je odšlo deset tisoč ne vemo. Tudi ne vemo, kako je iz sistema odšlo pet tisoč srednjih medicinskih sester in kje danes so. To danes pacienti čutijo in zato so danes tudi postelje prazne, ker ni kadra zdravstvene nege,"je opozoril.

Imamo le 3,3 zdravnika na tisoč prebivalcev, Avstrija na primer 5, Finska enako kot mi, vendar jim sistem zaradi reforme deluje.Starajoče prebivalstvo pomeni, da bomo imeli še manj zdravnikov.

Ključna naloga reforme zdravstvenega sistema je po navedbah Bešiča Loredana vrnitev temeljne obravnave pacientov specialistom družinske medicine oz. pediatrov na primarni ravni. "Tam je treba oskrbeti 80 odstotkov vseh, pritisk na urgentne centre morajo zmanjšati in specialisti na sekundarni in terciarni ravni morajo začeti opravljati svoje delo," je poudaril.

Po tem povsem na dnu lestvice

Kot veliko težavo je minister izpostavil absentizem."Če je bilo za bolniške leta 2021 namenjenih 500 milijonov evrov, jih je bilo leta 2022 že 700, je povedal. To je treba rešiti. "Če je kdo na bolniški več kot tri mesece, mu je treba ponuditi rehabilitacijo, da se lahko vrne na delo, če ne, upokojitev. Po ministrovih podatkih imamo 20.000 ljudi, ki so na bolniški eno leto. "Po absentizmu smo povsem na koncu evropske lestvice," je dejal. 

Prenova ZZZS, kadrovskega področja, financiranja in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

Med ključnimi temami preobrazbe se uvršča tudi strukturna prenova ZZZS. Prenovljeni ZZZS, ki bo v celoti digitaliziran, bo postal središčna točka zdravstvenega sistema. Vsi podatki o storilnosti izvajalcev v zdravstvenem sistemu bodo javno dostopni, po estonskem vzoru. Tako bodo vsi pacienti lahko videli število kadra in opravljenih ur v vseh javnih zdravstvenih zavodih. Obenem se obeta prenovitev modela plačevanja zdravstvenih storitev na vseh nivojih.

Priprava zakonodaje na tem področju bo po napovedih Bešič Loredana pripravljena v dveh mesecih, kajti ''gre za središčno točko zdravstvenega sistema, za katerega je potrebno iskati najširši možni družbeni konsenz za čim hitrejšo implementacijo,'' je dejal zdravstveni minister.

Program preobrazbe zajema tudi prenovo nadzora in vodenja javnih zdravstvenih zavodov ter ureditev področja odsotnosti. ''Delovna skupina na ministrstvu že pripravlja potrebne zakonodajne spremembe za razbremenitev družinskih zdravnikov, ki bodo vključevale tudi specialiste medicine dela, in porazdelitev nalog med ZZZZS in ZPIZ,'' je dejal Bešič Loredan. Obe spremembi bosta implementirani do 1. januarja 2024.

Zdravniki | Avtor: Profimedia Profimedia

Kot naslednje široko področje spremembe je minister napovedal naslovitev koncesionarstva in problematike koncesij. ''Na primarni ravni imamo veliko dobrih in uspešnih koncesionarjev, ki so del javne mreže in svoje delo opravljajo korektno, na sekundarni ravni pa imamo nekaj malverzacij, ki so se zgodile v zadnjih treh do petih letih,'' je izpostavil Bešič Loredan.

Glede na regionalno postavitev mreže potreb zdravstvenih storitev na vseh nivojih se bo iskalo ravnovesje pri izvajanju koncesij. Odločitve o sistemu koncesij bodo sprejete do konca 2023, rešitve pa bodo vzpostavljene do 1. januarja 2025.

Sprememba standardov in normativov

Novosti se v enakem časovnem obdobju obetajo tudi v kadrovskem smislu. Spremenili se bodo standardi in normativi dela za vse ključne poklicne skupine v zdravstvu. ''Ob objektivnem pomanjkanju zdravnikov in drugega zdravstvenega kadra ne bomo prepovedovali all omejevali dela, ga bomo pa nadzirali s pomočjo digitalizacije,'' je zagotovil minister. Poleg natančnega ovrednotenja obremenitve zdravnikov se bo določila tudi njihova maksimalna mesečna urna obremenitev.

Javnemu zdravstvu se obeta tudi celovita prenova sistema financiranja, ki bo zagotovila stabilno in vzdržno financiranje ob starajočem prebivalstvu. ''Trenutno je v zdravstvenem sistemu 5 milijard evrov. Videti moramo, kaj bo to pomenilo čez 5, 10 ali 15 let. Projekcije kažejo, da bo ob zdajšnjem staranju prebivalstva denarja zmanjkalo v pet do sedmih letih. Potrebno je poiskati nove vire,'' je dejal minister.

Z letom 2025 bo ukinjeno zdajšnje dopolnilno zdravstveno zavarovanje

Nadalje se bo določila univerzalna zdravstvena storitev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, na osnovi tega pa se bo strukturno prenovilo in obnovilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. ''Najkasneje s 1. januarjem 2025 bomo ukinili obstoječo obliko dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,'' je napovedal Bešič Loredan.

Cilj reform je racionalizacija in upravljanje po vzoru skandinavskih zdravstvenih regij, ob upoštevanju slovenske strukture, je še dodal minister. Pri prenovi bodo tako uporabljeni estonska digitalna orodja in model ZZZS.

''Slovenski zdravstveni sistem je strokovno izjemno dober /…/ Težave pa so v organizaciji, sistemski korupciji in upravljanju sistema, kar je potrebno s sistemsko reformo urediti. Stanje ni kritično, ni kaotično. Imamo velike izzive. Najbolj resni izzivi so pri kadri, financiranju, upravljanju in pretoku denarja v sistemu, kar bomo v celoti naslovili. Imamo temeljne dokumente, zavezo vseh koalicijskih partnerjev, odprli bomo vrata za vse deležnike, saj iščemo nacionalni konsenz za reformo zdravstvenega sistema,'' je še izpostavil Bešič Loredan.

 

 

 
Komentarjev 55
  • leonardo 07:50 21.januar 2023.

    Berem vaše komentarje in sem nekaj časa na eni nekaj časa na drugi strani. Sam mislim, da ZZZS ne more kontrolirati kako se zapravi 50 milj.transakcij ampak jih samo nakazujejo. Kako se porabijo vedo za eno figo. Sam sem mnenja, ...prikaži več dokler ne bodo belih netopirjev, ki pijejo kri ljudem, ki plačujejo dodatno zdrav.zavarovanje odstavili od korita, ne bo nič. Loredan pa sam sedi v tem koritu skupaj s privatnikom. Torej? In prosim, kje je Bitenc dobil toliko denarja za svoje bolnice?

  • mirror 18:18 20.januar 2023.

    Tej vladi se za izvedbo zdravstvene reforme sploh ne gre. Vlada noče nobenih sprememb, zato je takoj ukinila ključni sistem nadzora nabavnih cen za zdravstveni material, ki ga je uvedla Janševa vlada. Dvorni dobavitelji medicinske opreme bodo nemoteno trgovali naprej ...prikaži več brez nadzora. Tej vladi diši samo še denar od dodatnega zavarovanja.

  • Žvižgač 17:59 20.januar 2023.

    KAJ PA PRAVI lEVICA NA UKINITEV DOPOLNILNEGA ZAVAROVANJA 2025?