Tri leta covida-19: Se bo to zgodilo leta 2023?

Pred natanko tremi leti, na zadnji dan leta 2019, je Kitajska Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) obvestila o več primerih bolezni, ki je podobna pljučnici in se je pojavila v 11-milijonskem mestu Vuhan. Kmalu zatem so ugotovili, da je izvor bolezni ena od ribjih tržnic v mestu, na katerih so prodajali tudi žive živali. Dognali pa so tudi, da bolezen povzroča nova vrsta koronavirusa – med koronaviruse sodi vse od prehladov do sarsa – in začasno so ga poimenovali 2019-nCoV, zdaj ga po vsem svetu poznamo kot SARS-CoV-2; bolezen, ki jo povzroča ta virus, pa kot covid-19.

Ta se je hitro razširil po vsem svetu in naša življenja kroji že skoraj tri leta. Bolezen je doslej terjala 6,4 milijona smrti po svetu, v Sloveniji nekaj več kot 7000. 

Kitajska spet na udaru

A pandemije še ni konec, po treh letih pa so oči svetovne javnosti znova zazrte na Kitajsko, kjer število okužb strmo narašča. Najhuje naj bi še prišlo in strokovnjaki se bojijo, da porasta ne bo mogoče obvladati. Velik del kitajske populacije doslej namreč še ni bil v stiku z virusom.

Profimedia

Bomo to dočakali leta 2023

Leto 2023 bo tudi pokazalo, ali bo vendarle konec izrednih razmer. Kljub Kitajski je namreč danes po ocenah stroke 90 odstotkov svetovnega prebivalstva do neke mere imuno na novi koronavirus. WHO sicer pandemije ne more razglasiti za končano, lahko pa odpravi izredne zdravstvene razmere na svetovni ravni. Letos se za ta korak še ni odločila, je pa generalni direktor organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus izrazil optimizem, da bo to mogoče v letu 2023.

Slovenija: Razmere se lahko zelo hitro spremenijo

Če so bile razmere zaradi epidemije covida-19 v zadnji zimi kritične, so tokrat kljub nezanemarljivemu številu dnevno potrjenih okužb z novim koronavirusom pri nas stabilne. 

Število okužb z novim koronavirusom je v zadnjem mesecu nekoliko naraslo. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so nam pojasnili, da je podoben trend tudi drugod po Evropi, pri čemer trenutno o večjem številu okužb poročajo iz Avstrije, Italije in Francije. "Posledično se v določenih evropskih državah srečujejo tudi s porastom hospitalizacij, pri čemer je v Sloveniji stanje zaenkrat relativno stabilno, čeprav se že pojavlja porast hospitaliziranih oseb na navadnih oddelkih, na Enotah intenzivnega zdravljenja število hospitaliziranih je stanje trenutno stabilno. Dodajamo, da je zelo težko natančno napovedati nov vrh tega vala, saj se razmere lahko zelo hitro spremenijo," dodajajo na NIJZ. Vzrok za zaskrbljenost ostaja predvsem dejstvo, da SARS-CoV-2 preveč kroži, kar ustvarja odlične pogoje za pojav nove nevarne različice. WHO trenutno po svetu spremlja več kot 500 podrazličic omikrona. 

Razmere je potrebno spremljati, saj ostaja določen del negotovosti, dodajajo na NIJZ. "Slovenija je v primerjavi z drugimi državami v Evropi epidemiološko ranljiva v precepljenosti med skupinami prebivalstva z večjim tveganjem za težji oz. hujši potek bolezni. Ne gre zgolj za stopnjo precepljenosti samo v DSO-jih, temveč celotno skupino prebivalstva z večjim tveganjem za težji oz. hud potek bolezni. Zaščita teh skupin prebivalstva, še posebej starejših, je ključna, da ostanemo brez eskalacije posameznih faz," dodajajo.

Profimedia

Zanimanje za cepljenje je v veliki meri zamrlo 

Tudi cepivo, posebej prilagojeno različici omikron, ki je prišlo na trg jeseni, zanimanja za cepljenje ni bistveno spremenilo.V Sloveniji kar 843.000 prebivalcev še ni prejelo nobenega odmerka cepiva proti covidu-19. Upoštevani so vsi prebivalci, ne le polnoletni. Poleg tega se številne države, tudi Slovenija, soočajo z velikim presežkom cepiv, milijoni odmerkov so zaradi izteka roka uporabnosti že končali v uničenju, še veliko več jih bo v letu 2023. 

Loredan: "Izrednih razmer ne bo več"

Avgusta je posvetovalna skupina za spremljanje koronavirusa pri NIJZ pod vodstvom Maria Fafangla pripravila strokovna priporočila za obvladovanje epidemije covida-19 v jesensko-zimskem času. Predlagane usmeritve so razdeljene v dve fazi, prilagajanje oz. stopnjevanje ukrepov bo odvisno od zasedenosti kapacitet intenzivnih postelj.

Oktobra je vlada sprejela zakon, ki opredeljuje izhodno strategijo iz epidemije covida-19. Zakon ureja pravne podlage, na podlagi katerih covid-19 postaja endemično obolenje. "Izrednih razmer ne bo več," je ob predstavitivi zakona dejal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.

dezurni@styria-media.si