Avto
7113 ogledov

Ali veste, kdaj voznik ne vidi več rdeče barve?

Vožnja in alkohol Profimedia
Ali veste, kako v resnici alkohol vpliva na voznika? Pri kombiniranju novodobnih drog in vožnje se stroka še posebej drži za glavo.

Alkohol v prometu je ubijalec. To si niso izmislili policisti, niti ne razne agencije, društva ali strokovnjaki. To dokazujejo že gola statistika in sveži grobovi na pokopališčih. Zgolj polletni podatki za čas med januarjem in junijem letos so dovolj zgovorni: od 55 primerov, ko je v prometnih nesrečah umrl človek, je kar 20 ljudi umrlo, ker je bil alkohol dejavnik pri nastanku prometne nesreče. V 36 odstotkih vseh najhujših nesreč!

Da so nesreče, ki nastanejo zaradi alkohola, praviloma izredno hude, dokazuje primerjava z naslednjih podatkom: v istem časovnem obdobju je bil alkohol dejavnik “le” pri 17 odstotkih nesreč, v katerih je prišlo do hudih telesnih poškodb.

Zelo nazorni so tudi podatki o korelaciji drog s slovenskimi vozniki: V prometnih nesrečah, kjer je bil povzročitelj pod vplivom psihoaktivnih snovi in prepovedanih drog, je lani umrlo 11 udeležencev, 44 je bilo hudo poškodovanih. 

Samo letos do začetka decembra so policisti s hitrimi testi odkrili 753 voznikov pod vplivom drog. Še 559 voznikov pa je takšen test vnaprej odklonilo!

Prometna nesreča kombija Zaskrbljujoče Avto Vse manj staršev počne to, kar bi morali

Obstajajo sicer številne in obsežne študije, kako alkohol in droge vplivajo na telo voznika, a smo želeli to na enostaven in razumljiv način slišati iz ust poznavalca. Jožef Balažic je vodja Inštituta za sodno medicino v Ljubljani, kjer imajo akreditiran laboratorij za preiskavo človeških bioloških vzorcev s katerim ugotavljajo prisotnost alkohola in različnih drog v krvi in urinu.  

Dokler je v krvi prisoten alkohol, je še tako korajžen posameznik bistveno nevarnejši voznik.

Pri ugotavljanju, kakšna je bila stopnja opitosti neke osebe v času dogodka (recimo čas prometne nesreče ali čas policijske kontrole), je potrebno dobro poznati zakonitosti presnavljanja alkohola v telesu, opozori uvodoma Balažic. Alkohol se začne v kri izločati že v želodcu, povprečno pa je absorbcija alkohola iz prebavil zaključena najkasneje po uri in pol od zadnjega popitega kozarčka.

V tem času, torej uro in pol kasneje, je v krvi najvišja stopnja alkohola, kar pomeni, da takrat tudi najbolj vpliva na naše telo. Po tem obdobju začne vrednost upadati, saj se alkohol izloča iz krvi v urin, in sicer s "tempom" 0,1 do 0,2 grama alkohola na kilogram krvi na uro. Pri pivcih s “slabo kondicijo” se alkohol izloča počasneje, pri kronikih pa hitreje, zato v laboratoriju pri izračunu jemljejo srednjo vrednost 0,15 grama na kilogram na uro. V času ure in pol po pitju prične naraščati vrednost alkohola v urinu in doseže najvišjo stopnjo, ko alkohola v krvi skorajda ni več. 

Pretvornik enot (gram alkohola v kilogramu krvi / miligram alkohola v litru izdihanega zraka)

do 0,5 g/kg krvi = 0,24 mg/l -> meja zakonsko še dovoljene opitosti v prometu za večino voznikov
do 0,8 g/kg = 0,38 mg/l -> 600 evrov + 8 KT
do 1,1 g/kg = 0,52 mg/l -> 900 evrov + 16 KT
več kot 1,1 g/kg = 0,52 mg/l -> 1.200 evrov + 18 KT

Na podlagi tega znanja o zakonitostih presnove alkohola lahko z analizo in primerjavo testov vzorcev krvi in urina v laboratoriju z veliko natančnostjo določijo, koliko je imel nekdo v krvi alkohola v času znanega “dogodka”. Takšna primerjava lahko tudi potrdi ali zavrže trditve oseb, da so še po dogodku - nesreči, pili alkohol.

Ampak kaj v resnici alkohol povzroči?

"Alkohol je živilo. Kot takšno pa na človeške možgane deluje tako, da začne izklapljati višje možganske centre, posledično pa pričnejo na naše telo prevladovati nižji nadzorni centri," pravi Balažic. To se kaže v tem, da postane človek pod vplivom alkohola pogumnejši, glasnejši, lahko tudi agresivnejši. V odvisnosti od stopnje alkohola v krvi so vidne posledice na našem vidu, ravnotežju in pri reakcijskem času. Z višanjem stopnje alkohola se nadzorni centri možganov drug za drugim izklapljajo, nadzor pa prevzemajo avtonomni centri.  To ima za volanom številne, lahko usodne posledice.

VID

"Pri manj vajenih pivcih je lahko že pri stopnji 0,2 g/kg, torej veliko pod dovoljeno stopnjo v prometu, že vidna sprememba pri delovanju oči," opozarja Balažic.

Alkohol vpliva na delovanje očesne leče, ki se slabše prilagaja, zato se nam oži vidno polje. Vse težje zaznavamo dogodke, ki se dogajajo na naši levi ali desni strani.

Z naraščanjem stopnje alkohola (že pri 0,4 g/kg) se prične megliti vid, saj leča postaja vse bolj toga.

Nastajati prične tunelski vid, predmeti se nam zdijo bolj daleč, kot so v resnici.

Istočasno alkohol deluje na mrežnico, zato vse slabše zaznavamo rdečo barvo. Rdeča barva je v prometu bistvena (semaforji, zadnje in zavorne luči, usmerjevalni znaki …)

RAVNOTEŽJE

Alkohol na ravnotežje ljudi vpliva različno, nekatere prične hitro "zanašati", drugi so tudi pri višjih stopnjah še "stabilni." A to je lahko tudi zelo varljiv občutek, saj alkohol deluje na druge možganske centre.

REAKCIJE

Trezen šofer ima povprečen reakcijski čas med 0,7 in 1,0 sekunde.

Pri stopnji opitosti nad 1,1 g/kg se reakcijski čas podaljša za okoli 30 odstotkov.

Pri stopnji opitosti nad 1,5 g/kg se reakcijski čas podaljša za okoli 50 odstotkov.

Konkretno to pomeni naslednje: pri hitrosti 50 km/h (mestna vožnja) bo ta voznik pohodil zavoro kar sedem metrov kasneje. Koga vse lahko avto že povozi v sedmih metrih? Pri 100 km/h bo zavoro pritisnil v povprečju 14 metrov kasneje!

Policijski zapisnik alkohol | Avtor: Andrej Leban Andrej Leban

Hitrost absorbcije in koncentracija alkohola v kri je odvisna od številnih dejavnikov: spol, starost, tip pijače ... 

V povprečju pa za 180 centimetrov in 80 kg težkega 40-letnika velja, da bo mejo 0,5 promila (0,24 ml/l)  presegel po: 8 dcl piva ali 4 dcl vina ali 1,6 dcl likerja ali 1 dcl žgane pijače.

Droge za volanom - skrajno nepredvidljivo in nevarno

Pri vplivu drog na voznike so vplivi lahko še hujši. Nasplošno za droge velja, da odvisno od tipa opijata na centralno živčevje delujejo različno in da je zelo težko postaviti mejo, pri kateri že usodno vplivajo na vožnjo. Poseben problem so moderne sintetične droge, ki se pojavljajo v uporabi. "So zelo nepredvidljive in zelo nevarne za udeležbo v prometu. Takšne droge tudi krepko prehitevajo medicinske teste. Ko jih uspemo opraviti in razvozlati vpliv na telo, pa se že pojavijo druge," pravi Balažic.

Vpliv nekaterih tipov drog na počutje oziroma vožnjo:

Heroin: kot depresor centralnega živčevja bistveno upočasni reakcije in zoža zenice.

Kokain: vpliva na "korajžo", voznik pod vplivom tega mamila postane zelo agresiven v prometu.

THC (kanabis): uporabnik je pod njegovim vplivom raztresen, reakcije so upočasnjene. Reakcijski čas je daljši, tako kot pri alkoholu prihaja do motenj pri zaznavi rdeče barve. THC ostaja v krvi voznika okoli 4 ure, kar pomeni, da toliko časa traja njegov vpliv.

Amfetamini (ekstazi): uporabnik je evforičen, veliko se znoji, zato lahko pride do dehidracije. Voznik pod vplivom takšnih drog se na cesti obnaša zelo agresivno.

GHB/GLB ("tekoči ekstazi"): močan vpliv na uporabnika, ki postane evforičen in zelo raztresen. Pri močnejši koncentraciji uporabnik izgublja zavedanje. Zelo nevaren v kombinaciji z alkoholom. Skrajno nevaren v prometu.

Alkoholna ključavnica Avto Pri sosedih bodo že lahko pihali za zagon avtomobila Rak na požiralniku Alarm! Zdravje Deluje na vsak organ v našem telesu in vpliva na vsaj dvesto obolenj

andrej.leban@zurnal24.si

Komentarjev 5
  • ode 07:32 20.december 2017.

    Tisti voznik, ki sicer nikoli ne pije alkohola, bo po enem na hitro spitem piru bolj pijan in nevaren na cesti, kot bi voznik, ki redno vzdržuje pivsko kondicijo, popil štiri pire v enakem času. Prvi še kaznovan ne bo, ...prikaži več drugemu bodo pa vzeli izpit. Tega dejstva stroka niti policija nikoli ne upoštevajo.

  • Samo Jaznik 07:09 20.december 2017.

    alkohol je še bolj nevaren kot tobak,zato ga nujno prepovedat. namig : v prometu 0.00 promila , pešči in ostali ( na delovnem mestu ... itd ) pa 0.01 promila.

  • Samo Jaznik 07:09 20.december 2017.

    alkohol je še bolj nevaren kot tobak,zato ga nujno prepovedat. namig : v prometu 0.00 promila , pešči in ostali ( na delovnem mestu ... itd ) pa 0.01 promila.