Poročali smo že, da je Mestna občina Koper (MOK) nedavno kot prva pri nas vpeljala novost pri upravljanju in nadzoru prometa skozi mestno središče. Na Titovem trgu in v Verdijevi ulici so postavili dve kameri, ki "s pomočjo umetne inteligence" nadzorujeta dogajanje v coni, v kateri je promet z motornimi vozili prepovedan.
Sistem združuje najnovejše tehnologije umetne inteligence in tehnologije ANPR za natančno prepoznavo registrskih tablic, vrste, znamke, modela in barve vozila, in sicer 24 ur na dan ter v vseh vremenskih razmerah. Ob zaznavi prekrška nadzorni sistem samodejno zajame sliko in podatke, ki jih nato posreduje pristojnim službam, so povedali v Mestni občini Koper.
Kot so dodatno pojasnili za Žurnal24, bo sistem trenutno nadziral "motorna kolesa in skuterje, torej vozila z registrsko tablico."
Svoboda v akcijo za več nadzora
A omenjeni sistem je le prvi iz vala povsem novih tehničnih pripomočkov, s katerimi država olajšuje delo tako redarskim službam kot tudi policistom in nadzornikom Darsa in celo Slovenskim železnicam.
Uvajanje novih sistemov je omogočila novela Zakona o celostnem prometnem načrtovanju (ZPCN-A), ki jo je Državni zbor letošnjo pomlad dokaj po tihem in brez posebnega izpostavljanja v javnosti spravil skozi zakonodajni postopek.
Sprememb zakona kljub občutljivosti področja ni predlagala vlada Roberta Goloba oziroma pristojno ministrstvo, temveč kar poslanci. Natančneje, celotna poslanska skupina Svoboda, ki je prispevala 40 podpisov za novelacijo po hitrem postopku in jo na začetku aprila tudi potrdila z 38 glasovi za. Ob vzdržanosti ali odsotnosti vseh ostalih poslanskih skupin - tudi iz koalicije - je razen Svobode za zakon glasoval samo še en poslanec iz stranke SD.
Med razpravo so sicer predstavniki predlagateljev razkrili, da je bila novela pripravljena na pobudo nekaterih občin. Prvodpodpisana pod predlog novele zakona Tamara Kozlovič je bila pred izvolitvijo za poslanko Svobode direktorica občinske uprave na Mestni občini Koper.
Odpira se Pandorina skrinjica novih nadzornih praks
Ključna novost novele v primerjavi z zakonom iz časa Janševe vlade leta 2022 je pravna podlaga, ki v 25. členu jasno opredeljuje uporabo sistemov za avtomatsko prepoznavo tablic na vozilih za različne namene nadzora. Novela dovoljuje, da direkcija za infrastrukturo, ki je pristojna za državne ceste, družba Dars, ki upravlja avtoceste, in občine, ki so pristojne za promet po občinskih cestah in površinah, uporabljajo tehnologijo ANPR za potrebe nadzora nad izpolnjevanjem pogojev o uporabi cest in parkirišč.
Sisteme lahko za nadzor parkiranja na svojih površinah uporabljajo tudi Slovenske železnice kot upravitelj železniške ter pripadajoče infrastrukture.
Zakon opredeljuje, da lahko pooblaščeni uporabniki to počnejo z ANPR napravami, ki so postavljeni "na ali ob cesto," ali pa z namestitvijo naprav "na vozila v uporabi pristojnih služb."
Na podlagi zbranih podatkov o registrski tablici lahko uporabniki slednje povezujejo s svojimi bazami podatkov, ko pa je to potrebno zaradi obveščanja o prometnih prekrških, tudi s pristojnimi prekrškovnimi organi (policija, redarstva, Darsovi nadzorniki) ter evidencami Ministrstva za infrastrukturo.
"Kamera ob zaznavi prekrška samodejno zajame sliko in podatke, ki jih nato posreduje pristojnim službam, torej občinskemu redarstvu, ki prekršek obdela in izda ustrezni plačilni nalog."
MOK
Kaj to pomeni v praksi?
Sistemi ANPR so v marsikateri državi v Evropi že dobro znano orodje za nadzor prometnih tokov in parkiranja. Predlagatelji med drugim navajajo primere iz Hrvaške, Avstrije, Italije, Nemčije ... Uporabljajo jih za nadzor in plačilo vstopa v mestna središča ali nizkoemisijske cone, nadzor nad plačilom parkirnine, nadzor nad uporabo voznih pasov, rezerviranih za določene vrste vozil, kot je na primer rumeni pas v Ljubljani ...
Predlagatelji so tudi spomnili, da ANPR sisteme že več let uporabljajo nekatera zasebna podjetja v Sloveniji, na pri nadzoru parkiranja na parkiriščih pred trgovinami.
V primeru, da izvajajo mobilni nadzor, pristojne službe po tujini uporabljajo avtomobile oziroma druga vozila, ki imajo običajno na strehi nameščenih več kamer, od katerih vsaka pokriva del vidnega polja. S tem je zelo poenostavljen nadzor nad plačilom parkirnine na večjih površinah. Gre za visokoavtomatizirane sisteme, ki na eni strani razbremenijo človeške resurse, na drugi strani pa omogočajo precej večja območja nadzora javnega prostora.
Varuhi zasebnosti skeptični
Prav vprašanje, ali gre za upravičeno tako širok nadzor ter kako je poskrbljeno za varstvo zasebnosti državljanov in izbris podatkov, je bilo v času sprejemanja novele zakona poglavitna nevralgična točka s strokovno javnostjo. Pokazala so se tudi neskladja med novelo in veljavnim zakonom o varstvu osebnih podatkov, precej pripomb in pomislekov je imela na prvotni predlog zakonodajna služba Državnega zbora.
Končno besedilo predloga je bilo delno dopolnjeno. Med drugim so navedeni roki, koliko časa lahko občine in ostale v zakonu omenjene institucije shranjujejo zbrane podatke ter kakšni so pogoji izbrisa. Zapisane so tudi obveznosti upravljavca, med drugim to, da je v njegovi pristojnosti skrb za tehnično verodostojno delovanje ANPR sistema.
Kaže, da končna ureditev z varovalkami v zakonu ni zadovoljila strokovnjakov. V uradu Informacijskega pooblaščenca (IP) so bili v času sprejemanja zelo kritični glede upravičenosti razširjenega zbiranja podatkov ter možnosti pojava 'stalnega sledenja'.
Za Žurnal24 so pri IP dodatno pojasnili, da sistemi ANPR po eni strani omogočajo učinkovito upravljanje določenih sistemov v prometu, "po drugi strani pa gre lahko zaradi načina delovanja za obsežno zbiranje osebnih podatkov in poseg v cel spekter temeljnih človekovih pravic."
"Potencialno gre namreč lahko za zbiranje podatkov in s tem za nadzor nad tem, kje in kdaj se nahajajo oziroma gibljejo posamezniki na javnih in zasebnih površinah, kar terja posebno previdnost pri sprejemanju zakonodaje."
IP je med sprejemanjem zakona večkrat opozoril, da so tovrstni sistemi "po naravi stvari zelo invazivni" ter da je dosedanji Zakon o varovanju osebnih podatkov razen pod določenimi pogoji prepovedoval njihovo uporabo v javnem prostoru. Očitno so predlagatelji nekatere opomobe upoštevali. "ZPCN vsebuje določene pogoje in varovalke, ki jih morajo potencialni uvajalci ANPR sistemov strogo upoštevati, samo skladnost pa lahko IP preverja le v uradnih inšpekcijski nadzorih," so zapisali v uradu Informacijskega pooblaščenca.
Vprašali smo jih tudi za mnenje, ali je takšno širjenje pooblastil mestnim redarstvom ustrezno glede na to, da smejo po veljavnem Zakonu o pravilih cestnega prometa redarji le v omejenem obsegu uporabljati tehnične naprave za nadzor prometa.
"Vsekakor drži, da ZCPN v večji meri in bolj na široko odpira možnost uporabe tehnologije prepoznave registrskih tablic na eni in vsebuje manj ustreznih varovalk pred prekomernimi posegi v pravico posameznikov do varstva njihove informacijske zasebnosti, zlasti glede na dejstvo, da uporaba takih sistemov na način, kot je predvidena v 25. členu ZCPN že sama po sebi predstavlja relativno invaziven poseg v omenjene ustavne pravice posameznikov. Najmanj kar bi moral upravljavec narediti pred uvedbo takih sistemov pa je izvedba ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov, v kateri je treba upoštevati vse vidike obdelav, ki naj bi potekale in ustrezno nasloviti vsa tveganja, ki jih tak sistem prinaša. Upoštevati pa mora tudi omejitve 22. člena Splošne uredbe v zvezi z morebitnim avtomatiziranim odločanjem na podlagi osebnih podatkov o posameznikih, pridobljenih s takimi sistemi. IP ni seznanjen ali je bila v opisanem primeru takšna ocena učinkov izvedena pred začetkom uporabe."
V uradu pooblaščenca še dodajajo, da se Mestna občina Koper ali distributer naprave pred postavitvijo in zagonom sistema v središču Kopra nista posvetovala z uradom. Napravo je občini v najem dalo podjetje Intermatic. Proizvajalec sistema je belgijski Macq.
Po eni strani če dalje večji nadzor po drugi strani pa še vedno imamo ogromno talentov, ki jim je vse eno kjer parkirajo ali je to izvoz od kake hiše, vrata na dvorišče skratka parkirajo kjer ne smejo in potem… ...prikaži več vsi gor plačamo. Pred časom je bil nekje en članek kako imajo eni v Mariboru problem, ker jim eni za parkirajo izvozne in so jim rekli. Ja če hočete pajka pa dajte postavit tablo za 180€ na vsak izvoz. Skratka to je le efekt neodgornih udeležencev prometa!
Kdaj bodo pa tako na meji na ilegalce prežali?
Če imamo omejitve in prepovedi, potem je to treba nadzirati. Nadzor z živimi ljudmi je še večji vdor v zasebnost kot avtomatika. Le da pri živih ljudeh lahko računamo, da ni dovolj zaposlenih in ne bom padel pod nadzor. Avtomat… ...prikaži več pa ima pač večjo storilnost. Pričakovati na javnem mestu zasebnost, je iluzija. Skoraj vsak dan na katerem od uvozov na avtocesto vidim civilna vozila policije. Kdove, mogoče si policist vsak dan v beležnico zabeleži, kdaj sem se peljal mimo.