Ponoči lahko nekaj deset metrov boljše vidljivosti prinaša dragocene desetinke, namenjene hitrejšemu zaviranju. Boljša osvetlitev cestišča in roba ceste, ne da bi pri tem slepili druge udeležence, je tudi precej udobnejše za vožnjo in manj utrujajoče, kar znajo vozniki z leti še toliko bolj ceniti.
Sodobna tehnologija matričnih žarometov še zdaleč ni samo marketinški trik, temveč gre resnično za velik korak naprej od klasičnih LED luči, kaj šele od ksenonk ali celo halogenk. To smo se lahko tudi v živo prepričali na Oplovi predstavitvi v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem.
Tam nas je sprejel kar Philipp Röckl, glavni vodja Oplove ekipe za svetlobno tehniko in globalni vodja področja osvetlitve pri koncernu Stellantis. Iz prve roke nam je spregovoril o silovitem razvoju svetlobne tehnike v zadnjih letih in tehničnih podrobnostih iz ozadja, ki naredijo razliko. Opel je namreč že od samih začetkov avtoindustrije, ko so si avtomobili svetili še s svečami, eden od pionirjev pri uvajanju sodobnih rešitev v način osvetljevanja vozil in ceste.
Röckl je opozoril, da razvoj avtomobilskih žarometov ni tekmovanje v moči svetlobe in njenem dosegu. Še bolj pomembno je, kam svetloba pade in kje jo je treba odvzeti. Prav v tem so sodobni matrični žarometi naredili največji korak.
Spomnil je tudi, kako smo v času ene generacije od halogenskih in ksenonskih žarometov prišli prek svetlečih diod do sistemov, ki svetlobni snop sproti prilagajajo dogajanju pred avtomobilom. Opel je to tehniko približal tudi kupcem dostopnejših modelov, saj je že leta 2015 kot prvi proizvajalec v kompaktnem razredu v astro vgradil matrične LED-žaromete. Najnovejša generacija Intelli-Lux HD pa je po grandlandu zdaj na voljo tudi v prenovljeni astri.
Dva modula, ena usklajena slika
Kaj je tako posebno pri najnovejši tehnologiji? Ključ Oplove rešitve je sodelovanje dveh svetlobnih modulov. Široki matrični modul zagotavlja enakomerno osvetlitev bližnjega območja in prostora ob straneh vozila, visokoločljivi modul pa natančno oblikuje osrednji del svetlobnega snopa. Skupaj imata žarometa kar 51.200 svetlobnih elementov, po 25.600 na vsaki strani. To z drugimi besedami pomeni, da ima avto ne klasična svetila, temveč dobesedno projektorja, ki podobno kot v kinodvorani ves čas razporejata svetlobo in jo senčita.
Njune oči so kamera. Ta prepoznava luči nasproti vozečih in spredaj vozečih vozil, drugih udeležencev v prometu in prometne signalizacije. Elektronika na podlagi tega zasenči ustrezne dele dolgega snopa, preostanek ceste pa ostaja osvetljen. Druga generacija Oplovih matričnih žarometov je v primerjavi s prvo poleg zmogljivejše elektronike prinesla neprimerno večje število svetlobnih elementov, na podlagi katerih je mogoče bolj 'mehko' in natančno razporejati svetlobo.
Na primer temni izrez okoli drugega vozila je ožji in natančnejši, pri tem pa svetloba ne moti drugega voznika. Na cesti in ob njej torej ostane več svetlobe, s tem pa več možnosti, da voznik pravočasno opazi tudi žival ob robu ceste.
Koristi matrične tehnologije niso le v prijetnejši vožnji. Po raziskavah, na katere se sklicuje Opel, je pri 80 km/h oviro mogoče opaziti približno 30 do 40 metrov prej kot s halogenskimi žarometi. To pomeni približno sekundo do dve več za odziv.
Razvijalci so veliko pozornosti namenili usklajevanju obeh modulov in gladkim prehodom. Snop ovinkom sledi digitalno, brez mehanskega obračanja modula, pri zavijanju pa bližnjo okolico dodatno osvetli luč za osvetlitev ovinka. Vozniku ni treba nenehno preklapljati med dolgimi in zasenčenimi lučmi, osvetlitev se prilagaja sama.
Manj bleščanja tudi za volanom
Sistem ne varuje le drugih voznikov, temveč tudi oči lastnega voznika. Na primer močno osvetljen prometni znak lahko odbije neprijetno veliko svetlobe, vendar ob zaznavi kamere elektronika po potrebi nekoliko zatemni območje znaka na način, da ostaja še vedno berljiv, odsev pa manj moteč.
Posebnost je tudi Oplov patentirani avtocestni način, nas je nanj posebej opozoril Röckl. V realnih razmerah lahko ločilna ograja kameri zakrije žaromete nasproti vozečih vozil, zato avto z matričnimi žarometi meni, da lahko uporablja snop brez omejitev. To pa velikokrat privede do situacij, ko naš snop lahko zaslepi predvsem voznike tovornjakov na nasprotni strani, ki sedijo visoko v kabini.
Pri Oplu so to težavo odpravili tako, da sistem v avtocestnem načinu omeji osvetlitev proti nasprotnemu vozišču, na lastnem pa ohrani normalno delovanje matričnih luči.
V primeru nesreče ali okvare ni treba več menjati celotnega žarometa:
- Diode za več kot življenjsko dobo avtomobila. Po Röcklovih besedah avtomobil v povprečju ponoči prevozi približno 3000 ur, Oplove diode LED pa so zasnovane za več kot trikrat toliko. To je razvojna zahteva za svetlobne izvore, ne zagotovilo, da se celoten žaromet ne more pokvariti.
- Elektronika se menja ločeno. Če odpove krmilna enota, kar je daleč najbolj pogost vzrok pri morebitni odpovedi tovrstnih žarometov, je Opel predvidil možnost menjave zgolj elektronike, ne pa celotnega sklopa.
- Poškodba žarometa, še vedno uporabna elektronika. Ob poškodbi zunanjega dela žarometa v trku je mogoče ohraniti nepoškodovano krmilno enoto in jo uporabiti z nadomestnim žarometom.
- Nosilci z načrtovanim mestom loma. Pritrdilni nosilci so zasnovani tako, da ob določeni obremenitvi počijo na predvidenem mestu. Če je preostanek žarometa nepoškodovan, servis s kompletom za popravilo privije nove nosilce in žaromet znova pritrdi. Zaradi polomljenega pritrdilnega dela tako ni treba zavreči dragega svetlobnega sklopa.
Prilagodljivost pride do izraza tudi v slabem vremenu. V megli dolg doseg ne pomaga, če se svetloba odbija nazaj proti vozniku. Poseben način zato snop skrajša, ohrani pa široko osvetlitev neposredno pred avtomobilom, da so bolje vidni robovi ceste in talne označbe. Röckl je opozoril na dejstvo, da je razporeditev svetlobe v megli pri novem matričnem sistemu brez uporabe meglenk celo boljša oziroma ugodnejša kot pri starem z vključenimi meglenkami. Pod črto to pomeni, da je Opel lahko dokončno upokojil sprednje ločene luči za meglo. Njihovo nalogo so v celoti prevzele funkcije v glavnih žarometih.
Za dež in sneg je predvidena vmesna nastavitev, ki združuje doseg z izrazitejšo osvetlitvijo bližnjega območja.
Zakaj so laserski žarometi slepo črevo?
Pred nekaj leti je potekala prava bitka med Audijem in BMW na področju zmogljivih laserskih žarometov. Vendar so se pri Oplu po podrobnem preučevanju odločili razvoj raje v polnosti preusmeriti v matrično LED svetlobo. Röckl pojasnjuje, da je prednost laserskega izvora svetlobe predvsem zelo močna svetloba, ki pa je mogoča le na ozkem območju daleč pred vozilom. To je koristno na ravni in prazni cesti, precej manj pa v ovinkih in prometu, kjer je treba svetlobo nenehno prerazporejati. Laserska svetloba ima velike izzive tudi glede stroškov, hlajenja in zahtev glede varnosti za oči. Da so pri Oplu naredili prav, dokazuje poteza obeh premijskih znamk, ki sta vmes že ustavila razvoj laserja in sledila Oplu.
Podobno zadržani so pri Oplu tudi glede projiciranja simbolov na vozišče. Strojna oprema bi to omogočala, vendar dodatne informacije niso nujno tudi pomoč, še posebej če jih je preveč in postanejo moteče za druge, opozarja Röckl. Pri projekcijah črt za vodenje denimo pravila v času razvoja še niso omogočala prilagajanja zasuku volana. Prednost so zato dobile funkcije z jasno uporabno vrednostjo.
Test v živo na temnem slovenskem podeželju
Delovanje najnovejše generacije Oplovih žarometov smo lahko na kratko preverili tudi sami med demonstracijsko vožnjo v okolici Vranskega. Za primerjavo smo imeli nov model astre in grandlanda, hkrati pa tudi starejše generacije astre in celo adama s halogenkami. Primerjati najnovejšo tehnologijo s tisto, ki se nam je zdela še 20 let nazaj povsem v redu, se zdi dobesedno kot dan in noč.
Pri vožnji po temnih in zavitih podeželskih cestah se je hitro izkazalo, kako pomembna in hkrati udobna je tehnologija dobrih žarometov in zakaj se po potrebi splača doplačati za ta varnostno izredno pomemben pripomoček. Sodobni Intelli-Lux HD matrični žarometi na opel astri so se stalno prilagajali razmeram in ves čas na polno osvetljevali cesto ter njeno obrobje tudi, ko smo se srečevali z drugim prometom ali pa vozili v koloni. Vožnja skozi neznane nočne ovinke je bila veliko varnejša, luči so z izmenjevanjem svetlobnega snopa in senčenja neprestano 'risale' ter ohranjale nasprotno oziroma prednje vozilo v ozki senci brez oviranja z bleščanjem, na drugi strani pa dvofazno osvetljevale ostalo cestno površino. Na cesti skozi naselja je snop hipno prilagajal kombiniranje osvetljevanja ceste, pločnika in zaznanih šibkejših udeležencev na način, da slednjih ni oslepil, po drugi strani nas niso slepili odboji od prometnih znakov.
Ko smo nato sedli v avto s klasično ksenonsko tehnologijo s precej bolj rumenkasto svetlobo, smo se počutili skorajda slepi. Cestišče pred nami je postalo med vožnjo neprimerno temnejše, osvetlitev pa ožja in tudi pri vklopljenjih dolgih lučeh smo nenadoma postali precej manj gotovi glede morebitnih nevarnosti v obliki šibkejših udeležencev ali divjadi.
Številni uporabniki, ki tako zmogljivih žarometov še niso sami preizkusili, morda menijo, da gre za nepotreben, ponekod celo škodljiv dodatek na avtu. Opel s svojimi Intelli-Lux HD žarometi druge generacije dokazuje povsem nasprotno. Stopiti nazaj na staro tehnologijo v temo in senco se zdi nemogoče.
Janez8383, a si prebral članek???
Іščеš dekle za eno noč? Dobrodošlі - https://3n.si/sex
Odlično, ampak le zakaj ne povedo še nečesa: "Menjava ENEGA žarometa Intelli-Lux HD pri prenovljeni Opel Astri (letnik 2026) na pooblaščenem servisu v Sloveniji stane približno od 1.800 € do 2.800 € z DDV. Ker gre za najnovejšo generacijo matričnih… ...prikaži več žarometov z več kot 50.000 svetlobnimi elementi, popravilo posameznih delov ni mogoče, zato je ob poškodbi potrebna menjava celotnega sklopa".