Zamisel, da bodo sintetična goriva, ki jih je ustvaril človek, rešila motorje z notranjim zgorevanjem, kot jih poznamo danes, bi lahko postala le fikcija. Od njih bi lahko imeli koristi le proizvajalci vozil, ki nagovarjajo kupce z veliko kupno močjo. In še to tudi pod pogojem, da bo dovolj ogljično nevtralnih goriv. Danes jih še nihče ne proizvaja v velikem obsegu.
Evropska komisija je popustila pritiskom Nemčije, Italije in nekaterih drugih evropskih držav, da bi v sporazum o prepovedi motorjev z notranjim zgorevanjem od leta 2035 vključila izjemo za avtomobile z motorji na ogljično nevtralna goriva - ogljikovodična goriva, izdelana iz "zelenega" vodika in CO2, pridobljena iz ozračja. Ogljična nevtralnost je v tem, da pri njihovem zgorevanju vstopi le toliko CO2, kot je bilo porabljenega med proizvodnjo. Vendar pa je ideja, da bi ta goriva lahko rešila avtomobilsko industrijo pred prehodom na izključno električne avtomobile, lahko naivna.
Sintetična goriva za letalski, tovorni in ladijski promet
Teh goriv še nihče ne proizvaja v velikem obsegu. Prva komercialna tovarna na svetu je bila s podporo Porscheja odprta v Čilu leta 2021, njen cilj pa je proizvesti 550 milijonov litrov na leto. Druge načrtovane tovarne vključujejo norveški Norsk e-Fuel, ki naj bi začela proizvodnjo leta 2024 - s poudarkom na letalskem gorivu. To je znak, da, če se bodo sintetična goriva uveljavila, bo to v tistih prometnih sektorjih, ki jih je težko razogljičiti – na primer v prej omenjenem letalskem ali tovornem in ladijskem prometu, ki se še leta ne bo mogel zanašati na baterijski pogon.
Poleg tega so sintetična goriva vsaj dvakrat dražja od tistih iz fosilnih virov. In četudi se bodo sčasoma teoretično pocenili, jih nikoli ne bo dovolj, da bi rešili milijone avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem, ali, da bi se avtomobilskim podjetjem splačalo poleg električnih vlagati dodatna sredstva v razvoj bencinskih ali dizelskih avtomobilov avtomobili. To je poudaril tudi šef Renaulta, ki je dejal, da je predrago za koncerne razvijati tako motorje na notranje na notranje zgorevanje kot električna vozila.
Rešitelj porscheja 911
Za koga bodo torej ogljično nevtralna goriva dejansko dobra? Za avtomobilske znamke, ki imajo povsem drugačne stranke kot običajna vozila. Na primer tiste, ki bodo želeli obdržati svoje rohneče 8- ali 12-valjnike.
Vodja Ferrarija Benedetto Vigna je na konferenci Reuters Newsmaker dejal, da je izjema za sintetična goriva zelo zanimiva za znamko Ferrari, saj bo omogočila preseči leto 2035, ko naj bi se po prvotnih načrtih poslovili motorji z notranjim zgorevanjem. Elektrifikaciji pa se ne izogiba niti Ferrari. Leta 2025 bo predstavil prvi povsem električni avtomobil, do konca desetletja pa naj bi elektrificirali do 80 % svojih modelov. Enako je s Porschejem, ki namerava z e-gorivi rešiti ikonični 911. "Dogovor o e-gorivu bo pomagal maloserijskim modelom, kot je porsche 911. Sintetični bencin vidimo kot uporaben dodatek za posebne namene," so pojasnili v Porscheju.
Kdo od vas pa namerava kupiti porscheja, ferrarija, lamborghinija ali bugattija z motorjem z notranjim zgorevanjem in natočiti dvakrat dražje gorivo? Kaj torej sintetična goriva pomenijo za prihodnost? "To ni rešilna bilka za segment poceni avtomobilov. In niti ne izhodišče za avtomobilsko industrijo. Proizvajalci se zdaj soočajo z dilemo, ali ohraniti razvoj in proizvodne zmogljivosti avtomobilov z notranjim zgorevanjem, da bi zadovoljili kupce, ki zavračajo kakršno koli vrsto električnih avtomobilov in so pripravljeni plačati višjo ceno za e-goriva, ali naj preidejo na čisto električne avtomobile," je v kolumni za Automotive News Europe zapisal analitik Steve Young.
Gorivo za bogate?
Preprosto povedano, ogljično nevtralna goriva ne bodo spremenila smeri, v katero gre avtomobilska industrija že leta. Poleg tega imajo tudi vrsto slabosti. Kritiki poudarjajo, da je proizvodnja e-goriv zelo draga in energetsko intenzivna. Po podatkih revije Nature Climate Change uporaba e-goriv v motorju z notranjim zgorevanjem zahteva petkrat več obnovljive električne energije kot pogon popolnoma električnega vozila.
Vsak liter e-goriva zahteva 25 kWh zelene energije, s katero bi električni avtomobil prevozil več kot 100 kilometrov. Avto z motorjem z notranjim zgorevanjem pa lahko z enim litrom sintetičnega bencina ob povprečni porabi sedem litrov prevozi le 14 kilometrov. Tudi zagovorniki sintetičnih goriv trdijo, da Evropa ne bo imela dovolj rezervne zelene energije za proizvodnjo ogljično nevtralnih goriv in jo bo morala kupovati v drugih regijah. Nič dobrega na področju poceni avtomobilov nas torej ne čaka. Po mnenju Steva Younga so karte že zdavnaj razdeljene. S poslovnega vidika se je v povsem električne avtomobile smiselno usmeriti šele po letu 2035. Tisti na sintetično gorivo pa bodo le igrače za bogate.
Napovedovali so, da bomo kmalu potovali po zraku sedaj večini, še po štirih kolesih ne bo mogoče..In kaj ima Putin pri tem ?
Slovenski poizkus z Bioplinarnami in ostalimi poizkusi kraje EU Subvencij so se pokazali d
Superca, do leta 35 bo zame poskrbel dr. ŠODR, torej BMK....