Avto
89939 ogledov

S tako butastim izgovorom se lahko pri nas izognete kazni za prehitro vožnjo

Prekoračitev hitrosti Policija
Ob prizadevanjih za več varnosti na naših cestah s strani številnih vladnih in nevladnih inštitucij je kar težko verjeti, kako enostavno se je pri nas ob sklicevanju na pravne določbe izogniti plačilu kazni za prehitro vožnjo.

"Če ste prejeli dopis s črkovno šifro M, ste na Nizozemskem storili manjši prometni prekršek. V nadaljevanju si lahko preberete, kako izdajamo globe za prometne prekrške." Zapis v čisti slovenščini, ki na spletni strani nizozemskega centralnega urada za sodne izterjave Cjib Slovence (in v njihovih jezikih vse ostale državljane EU!) opozarja, da bo za ugotovljen prekršek nekdo moral prej ali slej plačati - bodisi voznik, ki je mimo radarja zapeljal prehitro, bodisi lastnik vozila, če ni znano, kdo je vozil avto v času prekrška.

Nizozemci so celoten proces prepoznave in razpošiljanja obvestil visoko avtomatizirali, njihov upravitelj avtocest pa ima pristojnosti za umirjanje prometa, o katerih lahko trenutno pri slovenskem Darsu le sanjajo. Višina nizozemske denarne kazni lahko zaradi opominov naraste za trikrat, če pa odpove tudi vzajemno čezmejno kaznovanje, ko storilca na zahtevo Nizozemske skušajo oglobiti slovenski pravosodni organi, potem se raje ne odpravljajte več na Nizozemsko - ob prvem naslednjem stiku bo tamkajšnji policist ali drug prekrškovni organ lastniku avta izdal račun z visokimi obrestmi.

"Na Nizozemskem je za plačilo globe odgovoren lastnik vozila, četudi ga ni sam vozil. Lastnik vozila lahko od voznika zahteva plačilo globe. Tudi če voznik noče plačati, je po nizozemski zakonodaji to dolžan storiti lastnik," je še pojasnjeno na omenjeni spletni strani, prek katere lahko nek kršitelj iz Slovenije tudi enostavno zahteva vpogled v fotografije prekrška ali v slovenščini dobi navodila, kako sprožiti morebitno pritožbo.

Na Nizozemskem.

slovenija 17.10.12. radarji v mariboru, hitrost, cesta, mesto, nocni promet, luc Iz ferrarija v fička Avto To želijo narediti z zloglasnimi mariborskimi radarji

Pri nas se lahko sklicujete na hokejsko legendo iz Kanade (in uspete)

V Sloveniji so zadeve povsem drugačne, pa čeprav naj bi na načelni ravni za prekršek prav tako odgovarjal lastnik, če storilec ni znan.

"Moj brat je zatrdil, da je vozil Wayne Gretzky. Kazni za prehitro vožnjo mu ni bilo potrebno plačati," je povedala bralka.

Policija že vrsto let tarna zaradi pravnega zidu, pred katerega je pogosto postavljena, ko skuša oglobiti lastnike vozil, ujete zaradi prehitre vožnje na stacionarnih merilnikih hitrosti. Ker pri takšni meritvi vozilo ni ustavljeno (kot recimo v primeru meritev s klasičnim laserskim merilnikom), da bi voznika takoj soočili z dejanjem, se obvestilo o prekršku naslovi na domači naslov lastnika vozila. Ker s fotografije kršitve voznik velikokrat ni razpoznaven, ima lastnik vozila vso pravico, da zavrne plačilo z obrazložitvijo, da avta ni upravljal on, če le navede kolikor toliko trden alibi, kje da se je v času kršitve nahajal. V praksi je lahko dovolj že račun za kavo z neke "XY" lokacije ali izjava priče. 

"V opisanih primerih se več ne ugotavlja odgovornosti za konkretni prekršek"

Policija

Slovenska pravna ureditev (ustava, kazenski zakonik, zakon o prekrških) in iz nje izhajajoča pravna praksa namreč zagotavljajo načelo nedolžnosti ne le za kazniva dejanja, temveč tudi prometne prekrške, hkrati pa posameznika ščitijo pred tem, da bi moral za prekršek naznaniti svojega bližnjega sorodnika.

Praksa sloni na odločitvi Ustavnega sodišča iz leta 2000, na podlagi katere je moral zakonodajalec tudi ustrezno prilagoditi zapis v zakonu, ki je ostal nespremenjen do danes.

Posledice so očitne - lastniki vozil navajajo, da so namesto njih vozili razni Supermani, Wayni Gretzkeyji in podobni nerealni vozniki, ali pa navajajo osebe iz tujih telefonskih imenikov, pa jo vseeno odnesejo brez kazni.

"V primerih, ko lastnik dokaže, da v času kršitve ni mogel upravljati vozila (bil v službi, na potovanju…) se postopek ustavi – na podlagi predloženih dokazov postopek lahko ustavi že prekrškovni organ ali v nadaljevanju sodišče. V opisanih primerih se več ne ugotavlja odgovornosti za konkretni prekršek," so za Žurnal24 potrdili na policiji, kjer imajo še večje težave v primeru iskanja odgovornih oseb podjetij s sedeži v tujini.

Kršitelji se tako uspešno izognejo kazni za nekaj, česar na cesti ne bi smeli narediti in s čimer so morda resno ogrožali druge udeležence.

Radar | Avtor: Profimedias Profimedias

Trije tipični modeli, kako se država lahko zoperstavi bežanju pred odgovornostjo:

Nemčija: sodišče lahko lastniku vozila naloži, da mora od prvega tovrstnega izgovora naprej voditi knjigo voženj, iz katere je razvidno, kdo je v času kršitve vozil vozilo.

Nizozemska: absolutna odgovornost lastnika vozila za prekršek, pri kršitvah, ko voznik ni ustavljen. Izrečejo mu le denarno kazen brez kazenskih točk.

Avstrija: lastnik vozila je seznanjen s kršitvijo in hkrati pozvan, da globo  plača.  V  primeru neplačila je pozvan, da posreduje podatke o dejanskem vozniku. V  primeru, da ne posreduje podatkov o dejanskem vozniku ali navede nepopolne oziroma nepravilne podatke, lastniku grozi globa, ki je znatno višjo od globe, ki bi jo sicer dobil za prekoračitev hitrosti (v teh primerih je lastnik kaznovan za neposredovanje podatkov in ne za prekoračitev hitrosti).

Slovenska ustava bolj zaščitniška od Evropske konvencije 

Miha Šepec, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru pojasnjuje, da je tovrstno izogibanje za storjene prekrške posledica "nekoliko nerodno zapisanega 27. člena Ustave RS, ki govori o domnevi nedolžnosti za kazniva ravnanja – ta so kazniva dejanja, prekrški in disciplinski prestopki." Istočasno namreč 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah glede domneve nedolžnosti govori le o kaznivih dejanjih in domneve nedolžnosti ne razteza na prekrške, opozarja Šepec.

Domneva nedolžnosti daje posamezniku v Sloveniji tudi pravico, da ni dolžan posredovati nikakršnih podatkov ali dejstev, ki bi ga spravila v slabši položaj, kar velja tudi za prekrške. Hkrati pa kazenski zakonik od posameznika zahteva, da je dolžan prijavljati organom osebe le v primerih, če bi storile kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen najmanj 15 let zapora.

"Zakonske podlage v Sloveniji, s katero bi posameznika prisilili, da nam pove, kdo je vozilo upravljal v času prekrška, torej ni," potrjuje Šepec. Istočasno pa je slovenski lastnik vozila lahko kaznovan za prekršek, storjen z njegovim vozilom v tujini, saj je Slovenija zavezana priznavati kazni, izrečene v članicah EU po njihovem pravnem redu.

Radar | Avtor: Andrej Leban Andrej Leban

Obstaja možnost alternativnih rešitev

Profesor kljub veljavni pravni ureditvi v Sloveniji vseeno vidi možnosti zakonodajnih prilagoditev, ki bi omejile izmikanje plačilu za tovrstne prekrške. Kot alternativo bi po njegovem lahko od lastnika vozila zahtevali, da je ves čas seznanjen s tem, kje se vozilo nahaja in kdo ga uporablja. To bi lahko zahtevali na podlagi predpostavke, da je vozilo v prometu lahko potencialno nevarna stvar. Če lastnik ne bi imel ustreznega nadzora, bi bil lahko kaznovan po prekršku, ki bi ga morali dodatno vpisati v Zakon o pravilih cestnega prometa, še vedno pa mu seveda ne bi bilo potrebno odgovarjati za prekršek prehitre vožnje, če mu ga ne bi dokazali.

Druga možnost, ki jo predlaga Šepec pa je, da bi lastnik vozila v primeru, da posodi vozilo drugi osebi, moral obenem dokazati, da je ta oseba resnična in da je sposobna oziroma sme upravljati vozilo. Če lastniku vozila to ne uspe, bi odgovarjal za poseben prekršek, ki bi ga bilo potrebno prav tako še zakonsko predvideti.

Radar Promet Slovenija To se zgodi, ko policisti merijo, kjer predlagajo občani

Bo šla prilika spet mimo?

Kakšne bodo realne spremembe Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), ki jih na Ministrstvu za infrastrukturo (MZI) pod vodstvom ministra Petra Gašperšiča obljubljajo že dolgo, vsekakor pa še za čas pred poletnimi volitvami, v tem trenutku ni znano.

Za spremembe v delu ZPrCP, ki govori o kaznih, je sicer pristojno tudi Ministrstvo za pravosodje, kjer pa odgovarjajo, da s strani MZI niso prejeli še nikakršnega osnutka sprememb, pa čeprav je infrastrukturno ministrstvo že pred slabim letom pozvalo zainteresirane vladne in nevladne organizacije, naj jim sporočijo svoje predloge popravkov. Na podlagi poziva so tako na policiji kot pri AMZS med predloge nujnih popravkov uvrstili tudi stanje glede izmikanja kazni, ki ni v prid niti prometni varnosti, niti enakosti pred zakonom.

Na MZI sicer zatrjujejo, da podpirajo vsakršna prizadevanja za povečanje varnosti cestnega prometa, "tudi z vidika sprememb in dopolnitev zakonodaje." Obljubljajo, da bodo glede sprememb, ki bodo lahko tudi sistemske narave, skušali z ministrstvom za pravodsodje poiskati ustrezne rešitve. Seveda v skladu z ustavo.

andrej.leban@zurnal24.si

Komentarjev 19
  • becar 20:45 29.januar 2018.

    Ne verjamem temu članku, ker ti lahko pokažejo povečavo tvojega obraza.

  • jakec1575 18:34 29.januar 2018.

    Za slovensko krpanovsko rit absolutno avstrijski model. mater nas dober poznajo avstrijci. so se dolgo druzili z balkanci. avstrijski model bo cisto pravi.

  • blayo 15:31 29.januar 2018.

    Ej Skippy, Nizozemce ne zanima kdo je vozil, njih zanima kdo je lastnik avta. In te podatki jim naši posredujejo. Glede menjave lastništva pa ja, lahko se ti posreči, če si se vmes 'znebil' avta in se hkrati še preselil. ...prikaži več. Če pa tega nisi naredil, pa imajo tvoje ime tvoj priimek, naslov in datum rojstva, in ko/če te bodo nekoč v NL preverjali, boš na podlagi teh podatkov tudi plačal svoje grehe za nazaj.

Sorodne novice