Kako, da delate toliko različnih projektov, med drugim tudi učbenik za filozofijo?
Zabava me, da delam veliko različnih stvari, to prinese veliko svežine. Ta učbenik
je bil res dobra stvar.
Zakaj postavljate tako nizke cene, tudi za zadnji strip, glede na to, da ste eden izmed
najboljših ustvarjalcev stripa v Sloveniji?
To sem se spraševal tudi sam, ampak je ceno moja urednica zagovarjala, še vedno je
to najdražja publikacija založbe. Gre za to, da je cela zbirka subvencionirana, da se jih več
proda. Strip naj bi bil v osnovi poceni, da si ga lahko privošči čim več ljudi.
Se vam zdi, da mladi vse manj berejo stripe?
V moji generaciji smo bili v razredu dva ali trije čudaki, ki smo radi brali stripe. Zdaj pa
opažam, da jih srednješolci gledajo veliko in hodijo na Burgerjeve delavnice.
Kaj loči slabe stripe od dobrih?
Meni so všeč stripi, ki imajo veliko smisla za humor, dobro risbo, imajo
pronicljivo poanto, ki jo povejo na zanimiv način. Izkoristiti pa morajo tudi lastnosti
stripovskega medija, se pravi, da dobro kombinirajo sliko in besedo.
Kako se je s časom spremenila vloga stripa?
Tiskani mediji niso več v ospredju, stripe lahko bereš tudi na spletu. Čeprav mu nekateri
prav zaradi tega napovedujejo smrt, bo gotovo obstal, saj je to ena od najstarejših umetnosti.
Kateri so najboljši slovenski ustvarjalci?
Splošno znano je, da je praktično najboljši Tomaž Lavrič, meni so zelo všeč tudi Primož
Bertoncelj, Jakob Klemenčič in Zoran Smiljanič.
Kateri pa so vaši najljubši stripi?
Najraje imam tiste iz tradicije ameriškega časopisnega stripa: Kellyjev Pogo, Herrimanov
Krazy Kat, v zadnjem času Millionaires.
Ali se da preživljati s stripi?
Ko sem jih še objavljal v Slovenskih novicah in Delu, sem se preživljal s tem, ko
pa so jih po kratkem oživljenju ukinili, se žal ne da več. Zdaj rišem ilustracije in delam na
filozofski fakulteti.
Kaj vas je tako zgodaj, pri petnajstih letih, gnalo k ustvarjanju stripov?
Stripi so mi bili vedno zelo všeč, nisem pa hotel biti le njihov porabnik, ampak sem jih
hotel delati tudi sam.
