Slovenija
1600 ogledov

Zato letos na zdravnika čakate dlje kot lani

Danijel Bešič Loredan Katja Kodba/VladaRS/Flickr Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je spet spregovoril o čakalnih dobah.

Na ministrstvu za zdravje so pripravili novinarsko konferenco, katere tema je bil predlog sprememb interventnega zakona za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki ga je nedavno sprejela vlada. Spremenjen je bil člen zakona, ki še vedno omogoča plačilo zdravstvenih storitev po realizaciji, vendar le za izbrane zdravstvene storitve.

Država je v preteklih mesecih z namenom skrajševanja čakalnih dob v zdravstveni sistem vplačala kar 137 milijonov evrov. A efekta ni bilo, čakalne dobe so se namreč še podaljšale.

"Radi bi s podatki ovrgli navedbe, da vlada izvaja eksperiment. Jasno smo povedali, da želimo sistem stabilizirati. Nikoli nismo rekli, da bomo drastično skrajšali čakalne dobe, ampak da bomo denar vložili v storitve, v zdravljenje pacientov," je začel minister.

"Na ta račun je več kot 35.000 ljudi prišlo do storitve. Bilo je veliko primerov zgodaj odkritega raka, mnogim pacientom smo rešili življenje," je dejal Bešič Loredan in zatrdil, da Slovenija v postkovidnem obdobju, v primerjavi z drugimi evropskimi državami, ne izstopa po težavah glede dostopnosti zdravstvenih storitev in pomanjkanja kadra. "Vsi evropski sistemi pokajo po šivih," je dodal.

"Odpravljamo anomalije v sistemu in uvajamo izjemno strogo kontrolo porabe denarja. Sledili bomo izredni regulaciji poklicev v zdravstvu in zdravstveni dejavnosti," je pojasnil minister.

Katastrofa v letu 2023

Direktor Urada RS za nadzor in investicije v zdravstvu Aleš Šabeder je predstavil analizo čakalnih dob, katere podlaga so bili podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Dejal je, da se je med letoma 2019 in 2022 delež čakajočih na zdravstvene storitve povečal za sedem odstotkov, delež čakajočih nad dopustno mejo pa za dobrih 15 odstotkov.

Opozoril je na dejstvo, da je bilo leta 2019 med vsemi napotnicami le osem odstotkov takih, ki so imele oznako "zelo hitro", v letu 2022 je bilo takih kar 25 odstotkov.

Precej večji skok se je zgodil letos. Čakalne dobe so se v letu 2023 v primerjavi z lani povečale za osem odstotkov, za 20 odstotkov se je povečal delež tistih, ki so čakali nad dopustno mejo.

Na to vpliva izdajanje napotnic z oznako "nujno", ki ne povzročajo čakalnih dob. Lani je bil delež slednjih 20 odstotkov, letos le 11 odstotkov. "Večino teh napotnic se je spremenilo v napotnice z oznako 'zelo hitro', kar povzroča daljše čakanje," je dejal Šabeder.

"Sistem naročanja in sistem, po katerem je storitev zaračunana izvajalcu ZZZS, nista povezana," je na še en razlog za čakanje opozorila Alenka Kotar z Direktorata za digitalizacijo v zdravstvu.

Končno besedo bo imel minister

Izbrane storitve bo na podlagi podatkov NIJZ in predlogov ZZZS določila vlada. Predlog novele namreč izrecno določa, da ZZZS predlagani nabor storitev posreduje ministru za zdravje. Ta lahko pridobi tudi mnenje Zdravstvenega sveta kot najvišjega posvetovalnega organa ministra za zdravje na področju zdravstvene dejavnosti, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. 

Predlog novele med drugim ne predvideva vključevanja čistih zasebnikov, spreminja obdobje poročanja pristojnemu odboru Državnega zbora (DZ), znova uvaja razmejitev med rednim programom in storitvami nad rednim programom. V zakonu se od izvajalcev, ki se želijo vključiti v izvajanje ukrepa, zahteva, da morajo imeti v eNaročanju odprte termine, na katere se pacienti lahko naročijo preko portala zVEM.

Zaradi preprečitve težko popravljivih posledic za delovanje države oziroma zdravstvene blagajne je vlada predlagala, da DZ zakon obravnava po nujnem postopku.

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 20
  • bobubob 14:14 15.junij 2023.

    To 'zdravstvo' potrebuje red in ne denarja ! Diplomanti naj odplačajo študij z delom doma, potem pa lahko gredo po svetu. Zdravstvena zbornica naj najprej ovadi gnide v lastnih vrstah, da bodo šle sedet v zapor, tisti diplomiranec ki OZDRAVLJA ...prikaži večLJA (povzroča zdravje), pa naj dobi dostojno plačo. Zavarovanci naj imajo pravico do storitev kjerkoli - pri zasebniku doma in v tujini - ali pa v t.i. javnem(državnem) zdravstvenem sistemu. Cilj zdravstva naj bo MANJ in ne VEČ bolnikov!

  • bobubob 14:06 15.junij 2023.

    Že desetletja isto - ograja je zarjavela, nekdo prinese škaf barve, nato se stroka prepira o odtenku te barve, potem pa mojster z barvo polije tisto rjavo ograjo in si pripne medaljo. A glej vraga, čez mesec ali dva barva ...prikaži več že odpada in spodaj je - ista zarjavela ograja. In tako lovimo lastni rep, leta, desetletja. Ob tem pa vsakič, ko si nekdo pripne medaljo, enoumno navdušeno ploskamo. Bog ne daj, da kdo ne bi ploskal! Dokler bomo informatizirali ISTI poslovni model, bomo imeli isto sran*je!!

  • Pierre 12:15 15.junij 2023.

    Ne vem ampak jaz nisem te dni nič pretirano čakal v praznih čakalnicah na storitve pri zdravniku, moj je nemoteno delal tudi med korono.....Mogoče sem z drugega planeta?