Slovenija
17518 ogledov

"Epidemijo v družbi, ki je pretežno liberalna, upravlja vlada, ki je avtoritarna"

Janez Janša Matej Tonin Vlada RS
Zakaj smo zavozili epidemijo? Tokrat so odgovore iskali sociologi.

Slovenija se je s krizo na področju zdravstva in socialnega varstva spopadala že dolgo pred prihodom covida-19, ki je vse težave še potenciral. Osrednjo vlogo pri obvladovanju krize je prevzela vlada, ki je svoj mandat nastopila en dan po razglasitvi epidemije. A na karantene, maske in omejevanje gibanja slovenska družba ni bila pripravljena, pa čeprav so bili določeni ukrepi, kot je denimo karantena, znani že od časov kuge, zapiranje meja pa iz časov Habsburške monarhije, je na sociološkem srečanju v organizaciji Slovenskega sociološkega društva (SSD) dejal zgodovinar dr. Jure Gašperič.

S pandemijo španske gripe pred stotimi leti pa so paralele še bolj očitne. Zakaj? "Takrat so imeli ljudje vsega dovolj. Končala se je prva svetovna vojna, ljudje so bili naveličani," je pojasnil, zato je bilo oblastem težko povedati, da bi bilo najbolj smiselno zapreti šole in javno življenje. S podobno naveličanostjo se srečujemo tudi zdaj, ko nas že daje t. i. pandemska utrujenost

Covid-19 je vse presenetil

Tudi Civilna zaščita (CZ) se je s krizo tovrstne razsežnosti srečala prvič. To je sicer edina kategorija nesreče, za katero ni zadolžena CZ, temveč jo definira zakon o nalezljivih boleznih, ki se opira na ministrstvo za zdravje. Tako je CZ izvajala predvsem logistične naloge. Kot se spominja poveljnik CZ Srečko Šestan, ob izbruhu epidemije ni bilo narejenih nobenih ocen ogroženosti, indicev, covid-19 je presenetil stroko in vse druge. "Načrti so bili pomanjkljivi, niso vključevali potreb po zaščitni opremi." Težave je povzročalo tudi iskanje nastanitev za karanteno, organizacija dela v šolstvu ter dobava zaščitnih sredstev. Kljub temu pa so po Šestanovi oceni svoje naloge izpeljali dovolj dobro. 

covid-19 | Avtor: A. Š. A. Š.

"Če delavcev ne nagradiš in ne ceniš, gredo drugam, kjer so delovni pogoji boljši"

Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege, pa je opozorila na izključenost njihove stroke iz javne razprave. Kot je povedala, je bila to prva okrogla miza, na katero so bile tudi medicinske sestre kot enakopravne povabljene k razpravi. Sicer pa se medicinske sestre in babice soočajo z egoizmom in drugačnimi vrednotami družbe, zahtevnimi delovnimi pogoji ter slabo organizacijo dela in še slabšim plačilom. To po njenih besedah vodi v kronično pomanjkanje medicinskih sester. "Če delavcev ne nagradiš in ne ceniš, gredo drugam, kjer so delovni pogoji boljši," je dejala.

Medicinske sestre so bile od začetka epidemije v prvi bojni liniji, hkrati pa niso vključene v nobeno skupino, v kateri bi lahko soodločale. "Življenje po epidemiji ne bo nikoli več enako, tega se moramo zavedati. Ne le v zdravstvu, v socialnovarstvenih zavodih, katere država že vsaj 15 let zanemarja, so vrzeli še hujše," je opozorila.

Brez socialnega dialoga

Premalo pa so bili po oceni predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidije Jerkič v soodločanje in upravljanje z epidemijo vključeni tudi delavci oziroma sindikati. Ti so na lastni koži čutili posledice vseh ukrepov, dobršen delež je moral v službo tudi v času najbolj obsežnih zaprtij. Takrat, tako Jerkičeva, ne delodajalci ne zaposleni niso imeli navodil za delo v času epidemije, primanjkovalo je zaščitne opreme, razkužil. 

Kljub temu da so pozdravili pakete protikoronskih zakonov, s katerimi je vlada skušala nasloviti delavce, so se odpirale nove neenakosti. Sindikati so medtem skušali biti konstruktivni, pomagati z odzivi, poročanjem, na kaj jih opozarjajo zaposleni. "Pa smo bili iz enega paketa zakonov v drugega bolj preslišani," je dejala predsednica ZSSS. Tak način obnašanja je vladi prišel v kri, je nadaljevala, zato je brez socialnega dialoga začela vlagati zakone, ki niso bili povezani s covidom-19. "To je odraz vehemence te vlade, ki je prepričana, da zna vladati sama. To je velik odmik od tega, kar smo prej poznali. Konflikti in protesti so zdaj spremljajoč del našega življenja. Celotna Slovenija je ujeta v to konfliktnost, počasi že na osebni ravni, pri delu, kjer se to nikoli ni odražalo," je poudarila in opozorila, da se bomo zelo težko vrnili na nivo komunikacije, ki je nekoč obstajala. 

Varstvo osebnih podatkov je v današnjih časih le prikladen izgovor za zaprte baze podatkov

Zaradi nepripravljenosti na epidemijo in slabo digitaliziranih procesov v zdravstvu so težave imeli tudi analitiki. Kot je na okrogli mizi poudaril ustanovitelj COVID Sledilnika Luka Renko, je bilo njihovo delo na začetku najtežje. Podatke so črpali iz dnevnih tiskovnih konferenc, ki jih je organizirala vlada, "ampak to so bile številke, povedane kot vremenska napoved, brez konteksta in trenda". Da bi lahko te trende razumeli in jih znali postaviti v kontekst, so začeli te podatke zbirati. Kapacitete testiranja so bile sprva nizke, nismo več sledili vsem izbruhom, zato so pri sledilniku zbirale predvsem podatke o hospitaliziranih na podlagi objav bolnišnic in medijev. Sčasoma je COVID Sledilnik združil kopico posameznikov iz različnih področij, ki jih je epidemija zanimala. Zdaj s svojo bazo podatkov modelirajo, razlagajo in komunicirajo epidemijo. 

Renko pogreša tudi večjo informatizacijo zdravstva. Portal eZdravje je po njegovi oceni postal "odlagališče podatkov", NIJZ pa je šele v času epidemije naredil velik korak naprej v tehnološkem smislu. Pomembno je tudi, da so podatki odprti, anonimizirani in strojno berljivi. "Velikokrat je slišati, da se podatki ne delijo zaradi varstva osebnih podatkov. A anonimizacija je v današnjih časih tako preprosta, da je to samo prikladen izgovor," je prepričan. 

Covid-19 | Avtor: Profimedia Profimedia

Ljudi so podcenjevali in jim vzeli možnost soodločanja

Znanstvenica Zarja Muršič, ki je v času epidemije delovala predvsem kot komunikatorka znanosti na številnih medijskih kanalih, je opozorila na podcenjevanje ljudi, kar je bilo po njenem mnenju opazno tudi v načinu komunikacije nekaterih strokovnjakov in zdravnikov. "V odločitve bi bilo treba vključiti celo skupnosti in si na podlagi tega zastaviti načrte spopadanja z epidemijo," je dejala in dodala, da način "od zgoraj navzdol" v praksi ne deluje. "Znanost je treba 'počlovečiti'. Tudi znanstveniki in znanstvenice smo samo ljudje." Kot je dejala, je predvsem občutljiva na frazo "zaupajte znanosti", saj je v znanosti ključen prav dvom - seveda racionalen. "Mogoče bi bila boljša fraza 'sledite znanosti'. Tisti, ki čim bolj jasno opiše neke fenomene in sledi jasnim vrednotam," je sklenila.

Avtoritarna vlada v pretežno liberalni družbi

"Upravljanje epidemije je bilo slabo, spodletelo nam je," je ocenil sociolog Gorazd Kovačič. Ta hip imamo največ okužb v Evropi, imamo ogromno ljudi, ki ukrepe zavračajo in se obnašajo iracionalno, je dodal. "Zgodila se je neka nova polarizacija. Ljudje so se razdelili na anticepilce, necepilce, cepilce in anti-anticepilce. Odnosi med prvo in zadnjo skupino so najhujši, šlo je celo tako daleč, da se zaradi tega sprejo družinski člani," je pojasnil.

Tudi Kovačič sicer meni, da gre trenutno stanje vsaj deloma pripisati pandemični utrujenosti, ki pa je po njegovem mnenju posledica dolgih zapiranj družbe, ki želenega učinka niso dosegli. Ljudje so bili po njegovem opažanju vsega naveličani že lani poleti, saj je vlada pretiravala z avtoritarnim pristopom. Vlada je namreč takoj skušala izkoristiti doktrino šoka. "Strašili so najbrž bolj, kot je bilo takrat zdravstveno upravičeno. Ljudi so se lotili strašiti, ker so mislil, da bodo utrdili svojo oblast, v resnici pa so jo izgubili," je pojasnil in dodal, da so se ljudje takoj, ko jih ni več nihče nadzoroval, nehali držati ukrepov.

Okrcal je tudi nekatere raziskovalce, ki so se pred časom spogledovali z idejo, da je epidemičen val tako dolg zato, ker imamo opravka s slovenskim sevom virusa - tega na koncu niso odkrili. "Vzrok za neuspelo spopadanje z virusom je političen. Epidemijo v družbi, ki je pretežno liberalna, upravlja vlada, ki je avtoritarna. To s strani družbe povzroči odpor, vlada pa odreagira tako, da je še bolj avtoritarna in vleče še bolj enosmerne poteze ter komunicira na pokroviteljski način. Ves čas išče krivce in očita, kar še dodatno povzroča, da se ljudje vržejo v nasprotovanje," je prepričan.

bolnišnica covid-19 pandemija epidemija virus ZDA Covid-19 Zdravje Kdaj bo konec pandemije? To pravi WHO.

nina.sprohar@styria-media.si

 

 

 
Komentarjev 96
  • krucefiks 10:34 27.september 2021.

    lahko je zavozit umetno narejeno epidemijo,ker pri pravi se ne bi imeli kaj

  • sam1 08:43 27.september 2021.

    Zakaj pa vprašanje v prvi osebi množine,ko pa za dobre ukrepe dobivajo strokovnjaki,katere je prebiral in izbiral JJ plače,ki si jih marsikdo niti na letnem nivoju ne predstavlja,pa še kup dodatkov za dobro obvladovanje korone dobijo in naslov bi moral ...prikaži več biti- Zakaj plačujemo vse te strokovnjake,kateri so zapeljali to krizo v slepo ulico z nesorazmernimi ukrepi,zraven pa še uničili dober del gospodarstva,kar se bo poznalo nadaljnih nekaj desetletij.....

  • zdrej 08:38 27.september 2021.

    "... katere država že vsaj 15 let zanemarja... " Katere vlade so že bile vmes?