Odprta vprašanja so naslednja: kje bo sedež skupnega podjetja, lastniška razmerja in morebitne
spremembe višine davkov v času trajanja sporazuma.
Teh vprašanj ruska in slovenska stran nista mogli rešiti, ker ruska delegacija ni imela
mandata za dogovor o omenjenih vprašanjih. V neposrednih pogovorih naj bi zdaj zadevo dorekla
slovenski premier
Borut Pahor in ruski premier
Vladimir Putin. Po besedah ministra za gospodarstvo
Mateja Lahovnika naj bi se to zgodilo v prihodnjih nekaj tednih.
Južni tok
Kot je znano, Slovenija in Rusija še vedno nista podpisali meddržavnega sporazuma o gradnji
plinovoda čez slovensko ozemlje, čeprav je minister za gospodarstvo Matej Lahovnik že maja
napovedal, da bo ta podpisan predvidoma še junija.
Junija je minister dejal, da so rešena vsa vsebinska vprašanja, odprto je ostalo le vprašanje
davčnega režima, pri čemer sodeluje ministrstvo za finance. Kot je povedal, so v Moskvo konec maja
poslali predlog britanske različice sporazuma in čakajo na njihove vsebinske pripombe.
Tekmovanje plinovodov
Načrtovanje Južnega toka je eden od večjih energetskih žuljev Evropske komisije, ki se želi
otresti energetske odvisnosti od Rusije. Čeprav se njegova gradnja še ni začela, v ruskem
energetskem velikanu Gazpromu zagotavljajo, da bodo letos končali študije o poteku cevovoda, plin
pa naj bi v zgrajeno povezavo spustili leta 2015.
Ruske ambicije bi najverjetneje pomenile konec enega izmed najpomembnejših načrtov, s katerim
naj bi se stara celina izvila iz ruskega energetskega objema. EU se namreč že pet let trudi za
gradnjo plinovoda Nabucco, ki bi kaspijsko regijo povezal z Avstrijo, skozenj pa bi tekel plin iz
Osrednje Azije, s Kavkaza in Bližnjega vzhoda. Pri tem bi se trasa izognila ozemlju Rusije.
Težava je, ker naj bi oba plinovoda v Evropo vstopila v Bolgariji in nato potekala skozi iste
tranzitne države. Strokovnjaki pa dvomijo, da bi lahko hkrati zgradili dva tako obsežna projekta.
Po besedah enega od uradnikov Evropske komisije je EU z Rusijo v pravi vojni plinovodov, pri
čemer obe strani na vso moč lobirata pri posameznih državah, da bi dobili njihovo podporo.
Spopad poteka na dveh bojiščih. Prvo je pri zagotavljanju oskrbe s plinom pri državah v kaspijski regiji, drugo je pridobivanje soglasij za potek plinovoda skozi tranzitne države.
Zdi se, da je ruski Gazprom trenutno v precej boljšem položaju, saj ima zagotovljene pogodbe za oskrbo z največjimi dobaviteljicami zemeljskega plina v Osrednji Aziji. Načeloma se s potekom Južnega toka že strinjajo v Bolgariji, Srbiji, Italiji, Grčiji in na Madžarskem. Vse samozavestnejši Gazprom pa resno razmišlja, da bi podvojil načrtovano zmogljivost cevovoda.
Avtorji Nabucca imajo še vedno težave pri oskrbi s plinom, tako da se lahko zgodi, da bodo morali v najbolj ironični različici skozenj pretakati ruski plin. "Že na začetku nismo izključili nobene možnosti, pripravljeni smo prenašati ruski, azerbajdžanski ali iraški plin," je za BBC dejal Reinhard Mitschek , direktor plinskega konzorcija Nabucco.
Rusi stiskajo obroč
Medtem Gazprom krepi svoj vpliv v Evropi tudi z naložbami v evropska energetska podjetja in njihovo infrastrukturo. Med drugim tudi v strateška plinska skladišča, ki so ključnega pomena za oskrbo Evrope v času plinskih kriz.
|
Še vedno bomo sodelovali z Rusijo, saj ima ta obsežne zaloge energentov. Andris Piebalgs, komisar za energetiko |
|
Kar pa je slaba tolažba za vse tiste, ki so letošnji januar preživeli ob mrzlih radiatorjih, kot recimo Bolgari.
Poleg tega Moskva že nekaj časa odkrito priznava, da bo v prihajajočem desetletju tekma za energetske vire v Osrednji Aziji in ob Kaspijskem morju verjetno vzrok za nove vojaške spopade na njeni južni meji.
