"Končno lahko poročamo o malo bolj optimističnih projekcijah, R, ki ga lahko izračunamo iz dnevnih okuženih je padel pod ena," je za oddajo Premagajmo covid na RTV SLO povedal Janez Žibert, sodelavec Sledilnika in profesor na zdravstveni fakulteti v Ljubljani. "Trenutno znaša okoli 0,95, kar je ugodno, glede na dolgo stanje stagnacije v preteklem obdobju. Tudi ostali statistični parametri kažejo na negativne trende, kar je zelo dobro - tako je npr. sedemdnevno povprečje v primerjavi z enim tednom nazaj nižje, kar je dobro, bolnišnice in intenzivna nega še stagnirata, kar je pričakovano, število smrti se pa tudi niža."
Kdaj v oranžno in rumeno fazo?
Ob enakem trendu lahko po besedah Žiberta pričakujemo upad števila bolnišničnih obravnav pod 1200 že konec tedna oz. v naslednjem tednu. "Danes smo npr. točno na 1200," je včeraj dejal Žibert. "V oranžno fazo bomo prišli v bolnišnicah po pričakovanjih na začetku februarja, v rumeno pa po konec februarja. Seveda v primeru, da bomo imeli takšne trende, kot sedaj."
Na vprašanje voditelja oddaje, kdaj bo ustavljanje epidemije vplivalo tudi cepljenje, pa je dejal: "Moramo upoštevati hitrost cepljenja. Na teden dobimo približno 17 tisoč doz cepiva, kar pomeni, da bi lahko do konca marca cepili 200 tisoč ljudi oz. deset odstotkov populacije. Pomemben podatek je, da cepimo po rizičnih skupinah, kar ugodno vpliva na bolnišnice. Vpliv cepljenja se bo v bolnišnicah pokazal že nekje na začetku februarja oz. bo v sredini meseca znatno, v desetih odstotkih, vplival na bolnišnične obravnave. Za splošno populacijo, če se hočemo z virusom spopasti na način, da ga bomo premagali, je treba doseči čredno imunost. Pri R, ki je ocenjen na dva do štiri, to pomeni 60- oz. bolj verjetno 70-odstotno precepljenost prebivalstva."
Angleški sev lahko stanje hitro poslabša
Epidemiološko sliko pa bi lahko zelo spremenila razširitev novega, angleškega seva virusa. "To je potencialna nevarnost," je dejal Žibert. "Zelo jasno je, da se ta sev virusa širi hitreje, kar pomeni, da ima višji R. Dinamika širjenja takšna, da nam lahko povzroči veliko težav. Zadeva lahko eskalira - v tem primeru je nujno ukrepati takoj in čim bolj učinkovito."
Roman Jerala s Kemijskega inštituta je dejal, da je bilo odkritje virusa v Sloveniji pričakovano in glede na to, da so ga imele že vse sosednje države, pričakovano. "Podobno kot je bilo v začetku vprašanje, kdaj bo epidemija prišla v Slovenijo iz Italije," je dejal Jerala. "Pazljivi moramo biti še bolj kot sicer, ta virus ne odpušča - govorijo o tem, da se R vrednost poveča za 0,4, kar pomeni, da sedanji ukrepi, če se virus razširi, ne bodo zadoščali."
Do poletja lahko dosežemo 70-odstotno precepljenost
Glede cepljenja Jerala ocenjuje, da so napovedane številke glede dobave cepiv ugodne. "Po teh številkah bi lahko 80 odstotkov Slovencev precepili do konca junija," je povedal za oddajo Premagajmo Covid. "Ključno je, ali bodo te pošiljke dobavljene ali ne. Trenutno imamo ozko grlo. Če precepimo 70 odstotkov Slovencev do poletja, bomo lahko zelo zadovoljni."
Trenutno v Sloveniji cepimo s cepivom Moderne in Pfizer in BioNTech, kmalu pa se pričakuje tudi uporaba cepiva AstraZenece, ki velja za nekoliko manj učinkovito. "Učinkovitost se je v kliničnih testiranjih pokazala kot nekoliko slabša, je pa mogoče ena od variant za ljudi, ki bolj zaupajo preizkušenim cepivom," je dejal Jerala. "Vsekakor je tudi to cepivo bistveno boljše kot cepiva, ki jih uporabljamo proti gripi in bo pomembno prispevalo k ustavitvi epidemije."
Po besedah Jerale bo zanimivo tudi cepivo Johnson&Johnson, saj preizkušajo njegovo učinkovitost ob enem odmerku, cepivo pa lahko hranimo v hladilniku. Pri vseh ameriških cepivih pa je pričakovati, da ga bo Evropa v začetni fazi dobila manj.
#PrenehajmoSeTestirati in bo korona izginila.