Slovenija
28548 ogledov

Toliko slovenskih upokojencev mora delati kljub upokojitvi

upokojenci Profimedia
Upokojenci si lahko svoje prejemke povišajo z delom. Pri tem morajo biti pozorni, saj lahko tovrstno delo vpliva na njihovo pokojnino. Koliko takih primerov je v Sloveniji?

V preteklem letu je v Sloveniji 628.082 posameznikov prejemalo pokojnino, pri čemer so prevladovali tisti s starostno pokojnino. Teh je bilo 470.501. V povprečju so vsak mesec na račun prejeli 782 evrov. Za primerjavo; povprečna mesečna neto plača znaša 1.319 evra.

Ker so življenjski stroški vse višji, pokojnine pa kljub napovedanemu usklajevanju v prihodnjih mesecih pogosto ne pokrijejo tekočih stroškov, nekateri upokojenci še vedno opravljajo delo. Lani je bilo tako med delovno aktivnimi prebivalci Slovenije 1,4 % starejših, kar je skoraj 13.000 prebivalcev Slovenije, starih 65 let ali več. Razlogov, zakaj so upokojenci delovno aktivni, je več, med njimi pa na Zavodu za pokojninsko in invaldisko zavarovanje (ZPIZ) izpostavljajo prav ekonomski položaj. 

upokojenci Slovenija Novo: Obeta se največji dvig pokojnin v zadnjih petnajstih letih

Po uveljavitvi starostne oz. predčasne pokojnine jim zakon omogoča, da lahko delajo preko pogodb civilnega prava (avtorska, podjemna, mandatna pogodba…) in začasnega ali občasnega dela upokojencev. Prav tako lahko opravljajo osebno dopolnilno delo, kratkotrajno delo ali dopolnilno dejavnost na kmetiji. Lahko imajo tudi funkcijo družbenika, prokurista, družbenika in prokurista, ali pa le funkcijo poslovodne osebe. Vsem oblikam dela upokojencev je skupno, da ne vplivajo na prejemanje pokojnine. Razlikujejo pa se v organiziranosti dela, številu ur dela in zaslužku. 

upokojenci | Avtor: Profimedia Profimedia
Poleg omenjenih oblik dela lahko upokojenci sklenejo tudi pogodbo o zaposlitvi ali se registrirajo kot samostojni podjetniki oz. družbeniki gospodarske družbe, v kateri so poslovodne osebe (direktorji). Te oblike dela se razlikujejo od zgoraj naštetih v tem, da vplivajo na izplačilo pokojnine. 

Največ starejših moških (30,3 %) sicer opravlja dela v kmetijstvu in lovu, gozdarstvu, ribištvu, temu pa sledijo strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (12,3 %). Tudi med starejšimi ženskami jih je največ (24,5 %) delalo v kmetijstvu in lovu, gozdarstvu ter ribištvu, na drugem mestu pa se nahaja zdravstvo in socialno varstvo (17,9 %). 

ribič | Avtor: Profimedia Profimedia

Na Zavodu za zaposlovanje nam povedo, da statistike o številu zavarovancev, ki so se že upokojili in ponovno vstopili na trg dela preko pogodbe o zaposlitvi ali pa registrirali dejavnost, ne vodijo.

Po podatkih Mesečnega statističnega poročila za mesec september 2023 pa je razvidno, da 18.077 zavarovancev prejema del pokojnine. To pomeni, da so že izpolnili pogoje za upokojitev, a so še vedno polno delovno aktivni. Nekaj med njimi je tudi takih, ki so se že upokojili in potem ponovno vstopili na trg dela za polni delovni čas. Število se na letni ravni spreminja. Če izhajamo iz podatkov, lahko opazimo, da število z leti narašča; v letu 2020 je bilo takih 12.299 posameznikov, leta 2021 14.188, leta 2022 16.357, letos pa že okoli 17.765.

Od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2019 je del pokojnine znašal 20 % starostne ali predčasne pokojnine, od 1. 1. 2020 dalje pa znaša 40 % starostne pokojnine.  Zakon od 1. 1. 2020 dalje ne določa več dela pokojnine, ki bi bil odmerjen od predčasne pokojnine, zaradi česar ima 20 % predčasne pokojnine samo še nekaj zavarovancev, ki še niso izpolnili pogojev za starostno pokojnino. Zavarovancem, ki so že uživali 40 % starostne pokojnine od 1. 1. 2020 dalje, po treh letih pripada polovica tega zneska, torej 20 % starostne pokojnine.

Poleg teh je 4.802 zavarovancev takih, ki so prav tako že izpolnili pogoje za upokojitev in še vedno delajo za manj kot polni delovni čas (od 2 do 7 ur na dan) ter prejemajo delno pokojnino. Od teh je le 513 takih, ki delajo najmanj 4 ure na dan, ostali (4.289) pa delajo najmanj 2 uri na dan.

Med 4.802 posamezniki je tudi nekaj takih, ki so se že upokojili in potem ponovno vstopili na trg dela za krajši delovni čas od polnega ter prejemajo sorazmerni del starostne ali predčasne pokojnine. Glede na številke je tudi teh posameznikov z leti več. To se povezuje s tem, da je bilo od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2015 možno delati najmanj 4 ure na dan, od 1. 1. 2016 dalje je možno delati oziroma opravljati dejavnost najmanj 2 uri na dan, od 1. 1. 2020 dalje pa se zavarovancem, ki delajo najmanj 4 ure na dan, delna pokojnina oziroma sorazmerni del starostne pokojnine še poveča. Vendar pa teh ni tako veliko (513).

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) so nam posredovali podatek FURS-a o številu upokojenk in upokojencev, ki koristi možnost občasnega in začasnega dela. Teh je po njihovih besedah letos 12.064, kar je največ v zadnjih letih.

upokojenci Slovenija Ni res, da bomo vsi prispevali, upokojenci ne bodo prispevali skoraj ničesar

"K porastu števila oseb, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev, vendar ostajajo na trgu dela, zagotovo pripomore zakonodaja, ki delavkam in delavcem po izpolnjevanju pogojev za upokojitev omogoča ponovno zavarovanje za polni delovni čas in hkratno pravico do izplačila 40 % pokojnine. Poleg izpostavljenih možnosti lahko upokojenci opravljajo določene oblike del, ne da bi to vplivalo na njihovo pokojnino in jo lahko ohranjajo v celoti. Zavedamo se njihove zmožnosti prispevanja družbi, predvsem s stališča izkušenj in znanj, preko občasnega dela upokojencev, tudi ko že nastopi upokojitev," razlog za visoke številke delovno aktivnih upokojencev navedejo na ministrstvu.

Ure in zaslužek niso (vedno) omejene

Medtem ko pri zaposlitvi, samozaposlitvi, pogodbah civilnega prava, opravljanju dopolnilne dejavnosti na kmetiji, funkciji družbenika, funkciji prokurista, funkciji družbenika in prokurista ter funkciji poslovodne osebe omejitve zaslužka ni, je drugače pri opravljanju začasnega ali občasnega dela, ko lahko upokojenci zaslužijo najmanj 5,03 evra neto. Višina dohodka v seštevku v koledarskem letu 2023 pa ne sme presegati 7.525,02 evra neto.

Pri osebnem dopolnilnem delu prihodek v polletju koledarskega leta ne sme presegati treh povprečnih neto plač v Republiki Sloveniji iz preteklega koledarskega leta. Medtem ko za kratkotrajno delo ni plačila in lahko delodajalec povrne le stroške prevoza in prehrane med delom.

Delavec Slovenija Slovenija Zaposleni iz nočne more

V primeru, da upokojenec, ki na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu, dela več ur in zasluži več, kot je dovoljeno, se znajde v prekršku. Če Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) ugotovi, da gre za prekoračitev števila ur oziroma je upokojenec zaslužil več, ko bi zakonsko smel, temu sledi globa. Ta za delodajalca znaša od 1200 do 3000 evrov. Medtem ko zavod v izplačilo pokojnine ne poseže. Prav tako lahko navedena institucija preveri, ali gre pri tej obliki deli (ali tudi kateri drugi obliki dela), za prikrito delovno razmerje. 

delavec | Avtor: Profimedia Profimedia
Zakon namreč določa, da lahko začasno ali občasno delo upravičenec opravlja največ 60 ur v koledarskem mesecu, pri čemer neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji mesec. Na IRSD so take kršitve v letošnjem letu zaznali dvakrat, v prejšnjih dveh letih pa po enkrat. 

Zakon prav tako določa, da lahko upravičenec opravlja začasno ali občasno delo tudi največ 90 ur v koledarskem mesecu, a to je lahko največ trikrat v koledarskem letu, pri čemer seštevek ur opravljenega začasnega in občasnega dela v koledarskem letu ne sme preseči 720 ur. Tovrstne kršitve so v tem letu zaznali trikrat, v preteklih dveh letih pa po eno na leto.

Denar (evri) Slovenija Inšpektorat za delo: izdali so za 40.000 evrov glob

Na IRSD razkrijejo, da so tovrstni primeri bolj izjema kot pravilo. Tako kot za vse zaposlene je delodajalec za upravičenca dolžan voditi dnevno evidenco prihoda in odhoda ter število dejansko opravljenih ur začasnega ali občasnega dela. V tem letu kršitev niso zaznali, leto prej jih je bilo sedem, 2021 pa šest. V primeru opustitve vodenja dnevne evidence je za delodajalca predvidena globa v višini od 2.500 do 6.000 evrov.

Prav tako lahko upravičenec začasno ali občasno delo opravlja pri več delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči predpisane omejitve glede števila ur in višine dohodka. Tudi teh krištev je bilo v preteklih letih zanemarljivo malo: v letu 2023 dve, 2022 ena in leta 2021 celo nobena.

Ministrstvo: "Zavedamo se slabega gmotnega položaja upokojencev"

Na MDDSZ povedo, da se slabega gmotnega položaja mnogih upokojencev zavedajo. To vprašanje nameravajo nasloviti s spremembami pokojninske in invalidske zakonodaje. "Z namenom naslavljanja stisk upokojencev in zmanjševanja tveganja njihove socialne izključenosti ter v skladu z javnofinančnimi zmožnostmi bomo pred celovitejšo spremembo sistema za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev zagotovili številne ukrepe," so jasni na ministrstvu.

Novembra in decembra bodo tako upokojenci in uživalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja prejeli za 1,8 odstotka višje pokojnine oziroma nadomestila. S tem bodo upravičenci do zagotovljene starostne pokojnine s polno pokojninsko dobo do konca leta prejeli izplačan znesek v višini 700 evrov. Decembra bo izplačan tudi enkratni dodatek v obliki zimskega letnega dodatka, ki bo znašal 40 odstotkov letnega dodatka in bo izplačan v enakih razredih kot letni dodatek.

Robert Golob, Luka Mesec, Tanja Fajon Slovenija Vlada ima 550 milijonov evrov za upokojence in nič za reveže

Prav tako vpeljujejo institut zagotovljene vdovske pokojnine za vse vdove ali vdovce, ki imajo poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do svoje predčasne, starostne ali invalidske pokojnine. Ta bo znašala vsaj toliko kot zagotovljena starostna pokojnina. Sprememba bo stopila v veljavo s 1. januarjem 2024. Pri odmeri pokojnine se bo delovnim invalidom, ki so delali krajši delovni čas, po novem kot osnova upošteval dohodek, ki bi ga prejemali, če bi delali za polni delovni čas. Ukrep bo veljal za invalide, ki se bodo upokojevali od 1. januarja 2024.

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 29
  • Avatar Leon
    Leon 05:55 05.november 2023.

    Veliko upokojencev iz kaste zdravnikov ,sodnikov,bivših politikov ne more preživeti in delajo v državnih službah zato morajo mladi na zavod za zaposlovanje .

  • Avatar Mehičanka76
    Mehičanka76 23:25 04.november 2023.

    Da mora upokojenec delati za preživetje, ker ima prenizek penzion, je sramota za državo. Če pa npr dela iz lastnega veselja, nepogrešljivosti in podobnega, je pa to druga pesem.

  • rd2dmk2 20:19 04.november 2023.

    hm. dodatni pokojninski stebri obstajajo od leta 2000, torej marsikateri penzionist bi lajhko polovico svoje delovne dobe lahko poleg državne penzije si priskrbel vsaj drugi steber, če že ni hotel iti k delodajalcu, ki je dajal še za 3 steber. ...prikaži več se pa spomnim ko sem pred 20 leti prepričeval sodelavce, da bi šli v 3 steber, so ravno najbolje plačani blokirali zagon ( treba je bilo 60% vseh zaposlenih biti za ) z izjavo, kaj mi pa bo 20 €. tolk je bila takrat max. mesečno vplačilo.