Slovenija
14982 ogledov

Toliko služb, pa vse več prejemnikov socialne pomoči

slovenija 27.03.2012 denar, bankovci, Evro, finance, foto: Bostjan Tacol Boštjan Tacol
Kljub gospodarski rasti in zmanjševanju števila brezposelnih je vse več prejemnikov denarne socialne pomoči. Kako to?

Čeprav že od leta 2014 BDP raste in je že pol novih delavcev tujcev, se število prejemnikov denarne socialne pomoči povečuje. Ministrica je omenila, da pomoč prejema kar 14.500 več ljudi kot lani.

Podatki o prejemnikih sicer kažejo nižje povečanje, a so na ministrstvu pojasnili, da je prejemnik tisti, ki se mu pomoč nakaže, dobiva pa jo lahko tudi za druge družinske člane, ki so prav tako upravičenci.

"Trenutno je slabih 90.400 upravičencev do denarne pomoči, kar je okoli 4,5 odstotka vse populacije," so pojasnili. Do denarne pomoči je upravičenih 66.400 odraslih in 24.000 otrok, že skoraj 60 odstotkov pa je dolgotrajnih prejemnikov, ki pomoč v zadnjih treh letih prejemajo vsaj dve leti, kažejo podatki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Med odraslimi je bilo dolgotrajnih prejemnikov denarne pomoči v preteklih letih okrog 35 tisoč, zdaj (podatki za avgust) pa jih je že skoraj 38 tisoč. A zakaj se število prejemnikov denarne pomoči povečuje kljub zmanjševanju brezposlenosti?

"Dvignil se je prag za dostop do denarne socialne pomoči na 402 evra, če dvigneš prag, se poveča število upravičencev," pojasnjuje Srečo Dragoš, profesor s Fakultete za socialno delo. "To je bila epohalna sprememba, ki se že dolgo ni zgodila, a to ni bila zasluga socialne politike, izsilila jo je Levica in zgodila se je kljub socialni politiki. Cilj socialne politike pri nas je ohranjanje razlike med minimalno plačo in denarno socialno pomočjo, predvsem tako, da se ne zvišata ne ena ne druga," pravi Dragoš.

denar upokojenec Slovenija Toliko tujcev prejema denarno socialno pomoč

Do začasnega zvišanja denarne pomoči je prišlo pred volitvami junija lani, zaradi tega pa je denarno pomoč dobilo 3100 novih družin s skupaj 4400 člani. Začasno zvišanje pa je nato postalo trajno. Še pred tem se je število upravičencev zvišalo spomladi 2017, potem ko se je februarja ukinila obveznost vračanja prejete pomoči oziroma omejitev dedovanja nepremičnin.

"Če je bilo naraščanja števila dolgotrajnih upravičencev do socialne pomoči razumljivo v obdobju gospodarske krize, zaostrenih razmer na trgu dela in malo zaposlovanja, bi v obdobju gospodarske rasti in ugodnih razmer na trgu dela ter velikega povpraševanja po delovni sili pričakovali zmanjšanje," priznavajo na ministrstvu.

Dragoš: Kdor to trdi, laže

"Bazena za priliv na trg delovne sile med tistimi, ki prejemajo denarno socialno pomoč, ni. Kdor to trdi, laže. Problem je njihova kvalifikacija, starost, zdravje, lahko so invalidi, poleg tega dolgotrajna revščina ljudi oropa dostopa do trga delovne sile. Če nekdo ni dolgotrajno reven, mu daš denar, ko ga rabi, in je hitro nazaj na trgu dela. Pri nas pa socialna politika ljudi drži v revščini, da bi jih prisilili v zaposlitev, ampak to je antisocialna politika. Do novih delavcev je mogoče priti z migracijami, ki se jih otepamo, in z zmanjševanjem revščine," opozarja Dragoš.

fakulteta gradnja obnova delavec delo Slovenija Med novimi delavci 2,5-krat več tujcev kot Slovencev

Osebe, ki so prejemniki denarne socialne pomoči, so pogosto zelo aktivne in razvijejo strategije preživetja z nizkimi socialnimi transferji in drugimi dohodki, delo na črno, občasno delo s plačilom na roke, razne plačljive usluge in podobno, je ministrstvo v odgovorih na naša vprašanja navajalo nalogo Socialni položaj 2014-2015.

Dragoš je prepričan, da ne gre za zlorabo socialnih transferjev, ampak da jim nič drugega niti ne preostane, saj je socialna pomoč nižja od minimalnih življenjskih stroškov, ki znašajo 442 evrov in pomenijo absolutni prag revščine.

Bistveno bolj naporno, kot imeti službo!

Delavec v proizvodnji | Avtor: Profimedias Profimedias

"Vsi revni ne prejemajo denarne socialne pomoči, a tudi tisti, ki jo prejemajo, z njo ne morejo preživeti, saj je ta pod pragom absolutne revščine. Ljudje se znajdejo, da preživijo, eni delajo na vrtu, čistijo, delajo v sivi ali črni sferi. To je naporno, enostavneje je imeti službo. Vse študije kažejo, da so ljudje zelo delovni. Bolj kot so na družbenem dnu, več strategij uporabljajo in bolj so inovativni, precej bolj so produktivni kot najvišji sloji. Je pa res, da solata z vrta ni registrirana in ne prispeva k BDP-ju," pravi Dragoš.

"Denarno socialno pomoč je treba povečati nad prag absolutne revščine. Ne pozabite, da je prejemnik lahko samo nekdo, ki ni sam kriv za svoj položaj. To se bo tudi takoj poznalo pri potrošnji, če revnemu daš en evro, se ta takoj pojavi na trgu, ne bo ga akumuliral na banki in ne bo ga nakazal v davčne oaze. Na žalost pa je stigmatiziranje in žaljenje prejemnikov, da so leni, del uradne politike," je prepričan Dragoš.

Brezposelnega, ki drugič odkloni vključitev v Aktivne politike zaposlovanja ali krši obveznosti, ki jih je sprejel ob vključitvi, izbrišejo iz evidence brezposelnih in tako ni več upravičen do denarne pomoči.

Na ministrstvu pravijo, da so reorganizirali centre za socialno delo za bolj celosten pristop k socialni aktivaciji večinoma dolgotrajnih prejemnikov socialnih transferjev, na zavodih za zaposlovanje poteka intenzivna obravnava brezposelnih, ki so prejemniki denarne pomoči, predlagajo pa tudi ukinitev dodatka za aktivnost, s katerim pride denarna socialna pomoč že blizu minimalne plače.

"Največji zneski gredo pri nas za programe Aktivne politike zaposlovanja (APZ), več kot sto milijonov evrov v nekaj letih, a ta denar gre v žepe delodajalcev. Uspehi, s katerimi se hvalijo, pa so zaposlitve, ki bi se zgodile tudi brez APZ. Delodajalec bo zaposlil človeka, če bo imel od njega korist. Če pa ga 'podkupite', da nekoga zaposli, ga bo imel le toliko časa, kot je treba, potem ga bo odpustil," pa je do ukrepov aktivne politike zaposlovanja kritičen Dragoš.

Do socialne stiske običajno pripelje kombinacija več dejavnikov, ki se kažejo v prepletenosti in kompleksnosti težav na različnih življenjskih področjih (brezposelnost, zdravstvene težave, invalidnost ali pa težave v duševnem zdravju). Veliko je tudi povratnikov (periodično ponavljanje podobnih situacij na nekaj let) ter medgeneracijskega prenosa revščine, ko v podobno slabi socialni situaciji živi že več generacij in so v družini naučeni vzorci funkcioniranja v takih okoliščinah zelo izraziti.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

janez.zalaznik@zurnal24.si

Komentarjev 61
  • Silva Drevensek 08:08 26.oktober 2019.

    treba je urediti socialna podpora in minimalna plača,socialno pomoč naj dobijo tisti ki so res za delo nezmožni takih pa bi bilo zelo malo če bi jih pregledala komisija za bolniške,če delavca po enem mesecu vržejo delat potem še naj ...prikaži več tistega ki prejema socialno podporo, če že imamo razne komisije pa še bo pač ena zraven

  • mojglas 06:19 24.oktober 2019.

    Dragoš govori samo pravljice. Žalostno je da je socialna postala za nekatere trajni dohodek in si sploh ne iscejo sluzbe. Predvsem med mladimi kateri nocejo delat in delajo samo otroke. Takse bo drzava celo zivljenje mogla podpirat zaradi gnilih zakonov. ...prikaži več. Tisti keri pa jo nujno rabi neko obdobje pa je nena dobi. Omejiti bi morali trajanje prejema, drugac čao, znajdi se. Dva na socialki dobita lepso placo kot nekdo ki dela.

  • praufo 20:33 23.oktober 2019.

    no in kaj berem na nekem portalu, slovenija nameravara zaposliti od 2 do 5 tisoč ljudi iz filipinov, filipince, ... če bi bili aprila, bi rekel, da gre za šalo, ampak to je neverjetno ... slovenskemu folku dat nekaj za ...prikaži več preživetje, zaposlit pa tujce, ja kako bodo pa oni živile s to mizerno plačo? jaz tega ne razumem, to je čisti primitivizem in nesposobnost vladanja do skrajnosti