Gre za njen največji uspeh in drugo zaporedno odličje, sama pa pravi, da je za njen napredek zaslužno tudi dejstvo, da je karate z igrami v Tokiu 2020 postal olimpijski šport. Glede na vse zaplete v mednarodnem karateju je najverjetnejši razplet, da se karate po Tokiu že poslavlja od olimpijskih iger, čeprav so želje karateistov drugačne. Šestindvajsetletna Kranjčanka pa je ena tistih, ki je dobila priložnost, da vsaj poskusi izkoristiti možnost za olimpijski nastop. "Res sem imela srečo. V pravem trenutku na pravem mestu, bi lahko rekla. Na srečo sem rojena ob pravem času."
Pot do tja pa bo izredno težka, saj je na voljo praktično le osem od desetih prostih mest. Neposredno sta na igre uvrščena tekmovalka iz države gostiteljice in ena, ki bo dobila povabilo. Za ostalih osem olimpijskih akreditacij se bo potegoval cel svet, pri čemer bodo neposredno na igre uvrščene štiri najboljše borke s svetovne jakostne lestvice, z dveh kvalifikacijskih turnirjev pa se bosta nato na igre uvrstili še po dve tekmovalki.
Ne glede na oster kriterij pa najboljši slovenski karateistki to ni vzelo poguma, prej nasprotno. "Motivacija je zrasla v nebo. Vlagam vse v ta šport in vsak dan delam na tem, da izboljšam koncentracijo, taktiko in tehniko. Skušam se čim bolj približati optimalnemu." Tokio bo tudi nekakšen mejnik, ki bo odločal o njeni nadaljnji športni poti, saj so športni načrti narejeni le do iger v Deželi vzhajajočega sonca.
Kot pravi Tjaša Ristić, ima veliko podporo doma in v klubu, posebej pa pri tem izpostavlja očeta in trenerja Draga, ki jo je pripeljal v ta šport, trenerja Jako Šarabona in predsednika karate kluba Kranj Igorja Prašnikarja. Zelo pa ji je na poti do iger s štipendijo pomagal tudi Olimpijski komite Slovenije, ki ji je omogočil nemoteno vadbo, kar vključuje vsakodnevni trening, trikrat tedensko vadi v fitnesu, obenem pa se s psihologinjo Tanjo Kajtno pripravlja tudi po mentalni plati.
Prav sodelovanje s športno psihologinjo Ristićeva izpostavlja kot enega ključnih dejavnikov pri pripravi. "Pritiski so veliki. Sošolci, prijatelji, znanci, domači in tudi ljudje v klubu... Vsi pričakujejo uspeh in računajo nate. Hvala bogu, da delam s Tanjo in potem zdržim pritiske. Nekako sem se z njeno pomočjo naučila te pritiske odmisliti, ko pride dan tekme."
In izzivov je pred vrati veliko. Letos bodo eno večjih tekmovanj evropske igre v Minsku, kjer si Ristićeva želi odličje. "Pred štirimi leti v Bakuju sem bila četrta in jasno je, da si želim več. Vem, da je težko, pomembna bo tudi dnevna forma, a želja je odličje." Obenem bo tekma pomembna tudi za osvajanje točk na svetovni lestvici, kjer je Kranjčanka trenutno na 12. mestu. Enako pomembni bodo za "olimpijske točke" tudi nastopi na turnirjih premier league. Prvi bo na sporedu že čez 14 dni v Maroku.
Po drugi strani Ristićeva ne skriva, da bodo prav evropske igre zanjo poseben izziv. "Nekaj podobnega velja tudi za sredozemske igre (v Tarragoni 2018 je osvojila zlato kolajno op.p). Te tekme imajo poseben naboj. Tam smo športniki iz številnih panog, vsi smo skupaj in prav posebej povezani."
Tekmovalka ne zanika, da je karate pomemben del njenega življenja. Zaradi očeta ji je bil nekako položen v zibko. "Pogosto je oče pazil name in ker ni šlo drugače, sem morala z njim na trening. V bistvu sem bila v KK Kranj kar vzgojena. Uradno sem nato začela trenirati s sedmimi leti." Prej je športno pot sklenil njen brat, ki je bil v mlajših kategorijah še državni prvak v katah, kasneje pa se je posvetil narodnozabavni glasbi (Veseli Begunjčani op.p.).
Talent je bil viden zgodaj. "Že na prvem državnem prvenstvu pri mlajših deklicah sem osvojila srebrno kolajno. Sem vztrajna, imela sem podporo in sledili so novi uspehi in preboj v reprezentanco. Tam sem pokazala, da sem iz pravega testa."
S športom tekmovalka uspešno združuje tudi študij. "Na fakulteti skušam čim manj izkoriščati status športnice. Nenazadnje se moram snov naučiti, saj jo bom potrebovala. Zato je pri meni zelo pomembna organizacija časa, saj imam tudi partnerja, nečaka in nečakinjo." Kot pravi, vseeno zelo rada v miru popije kakšno kavo: "Obveznosti pa je toliko, da je pogosto zaradi vsega skupaj to le hitra kava."
Časa prav tako ni veliko za druge posebnosti. Kot še razlaga, si kdaj privošči branje kakšne motivacijske knjige, v primerjavi z bratom je bolj talentirana za ples, kot pa za igranje inštrumenta, med športnimi zanimivostmi pa ima na pomembnih tekmah oblečeno "srečno perilo".
"Včasih sem bila vraževerna, z leti pa ugotoviš, da si odvisen od številnih dejavnikov, predvsem pa od sebe. Malo seveda ostane in zato to s perilom." Včasih pa ji življenje navrže dodaten razlog za kanček vraževernosti. Pred evropskimi igrami v Bakuju 2016 je takratnemu selektorju Matjažu Končini napovedala skupino in tekmice, s katerimi se bo borila, in zadela v polno.
