Preberite še ...

Portret Grahama Hilla: Mehanik, ki je postal dirkač

Ob nedeljah, ko med sezono 2008 formule 1 ni na sporedu dirke, se na portalu zurnal24.si vračamo v zgodovino tega najelitnejšega dirkaškega športa. Letos praznuje Ferrari. Mineva 110 let od rojstva ustanovitelja in velikega dirkaškega zanesenjaka Enza Ferrarija, mineva 20 let od njegove smrti in mineva 60 let od začetka nastopanja Ferrarija v formuli 1.

Prvo obdobje: Metamorfoza – iz dirkača v šefa moštva
Enzo Ferarri je svojo pot v svet športa začel v CMN, podjetju, ki je izdelovalo male družinske avtomobile. Želel si je delati v Fiatu, pa ga niso hoteli zaposliti. Bil je v zares nezavidljivem položaju. Po prvi svetovni vojni je zaradi gripe močno oslabel in bil odpuščen iz vojske, istega leta pa je zaradi iste bolezni umrl njegov oče. Družinsko podjetje, ki ga je vodil, je hitro propadlo in Enzo je potreboval službo.

Enzo Ferrari leta 1962 © AFP

Njegova pot se je začela strmo vzpenjati, ko so ga pri CMN uporabili kot poskusnega voznika. Njegov pogum in želja po dokazovanju sta vodstvo podjetja hitro prepričala, da je napredoval v dirkača. Na dirki v Targa Floru je njegova nadarjenost navdušila Uga Sivoccija in leta 1920 je Enzo Ferarri dobil mesto pri Alfi Romeu. Zelo pomembna je bila zanj dirka na Sivoccijevi domači progi v Ravenni. Med občinstvom je med pomembneži namreč sedel tudi Francesco Baracca, oče padlega italijanskega heroja. Ob koncu dirke, na kateri je Ferarri vozil posebej drzno, je stari Baracca mladeniča nagradil z medaljo, ki jo je za hrabrost v prvi svetovni vojni dobil njegov sin. Medalja, na kateri je bil na rumenem ozadju narisan črn konjič, pa je bila Ferarriju v tolikšno čast, da je postala simbol avtomobilskega koncerna, ki ga je ustanovil pozneje.

Ferarrijeva dirkaška kariera se je proti pričakovanjem končala precej neslavno. Leta 1924 je sicer osvojil slavno dirko Copa Accerbo, ko pa bi moral istega leta nastopiti na VN Francije, pa se je, v ne povsem pojasnjenih okoliščinah, izmaknil izzivu. Zakaj tedaj ni sedel v dirkalnik, ni znano, je pa to usodno vplialo na njegovo dirkaško kariero. Leta 1927 se je sicer spet dejavnejše posvetil dirkanju, a je bila njegova kariera tedaj žal že zapečatena.

Leta 1929 je Ferarri ustanovil svoje podjetje – Scuderio Ferarri in začel kot pogodbenik voditi cel dirkaški program Alfe Romeo. Zaradi finančne stiske je bila Alfa Romeo sicer nekajkrat tik pred tem, da se v celoti odpove svojemu dirkaškemu programu, Ferrariju pa je kljub temu uspelo sestaviti največjo ekipo dirkačev in mehanikov, kar jih je dirkaški šport kdaj videl. Med člani Ferrarijeve skupine je treba posebej izpostaviti genialnega dirkača Tazia Nuvolarija, ki je leta 1935 na spektakularen način zmagal na VN Nemčije.

Ferrari leta 1980 s svojima voznikoma Diderjem Pironijem in Gillesom Villeneuvom © AFP

Ferarrijevi presežki

Največ konstruktorskih naslovov: 15 Največ dirkaških naslovov: 15 Največ zmag: 202 Največ zmag na sezono: 15 Največ mest na stopničkah: 604 Največ mest na stopničkah v eni sezoni: 29 Največ prvih startnih mest: 196 Največ točk: 4764 Največ točk v eni sezoni: 262 Največji odstotek zmag: 26 odstotkov vseh dirk, na katerih so nastopili Ferarrijevi dirkalniki

Drugo obdobje: Scuderia Ferarri postane ključen igralec v dirkaškem športu
Za Enza Ferarrija in za razvoj njegovega podjetja je bilo ključno leto 1937. Vodstvo Alfe Romeo se je namreč tega leta odločilo za svojevrstno degradacijo Ferarrija. Na mesto šefa inženirjev so imenovali Wilfreda Ricarta , Ferarriju pa so namenili zgolj mesto športnega direktorja. Ogorčen in užaljen je Ferarri razdrl pogodbo in zapustil Alfo Romeo. Ker pa je ob razdrtju pogodbe podpisal, da štiri leta ne bo tekmoval v dirkaškem športu, se je posvetil predvsem izdelovanju različnih komponent za avtomobilsko industrijo.

Kljub omenjeni pogodbi z Alfo Romeo pa je Ferarri v ozadju začel kmalu razvijati svoj dirkalnik. V sodelovanju z Albertom Massiminom je do leta 1940 izdelal Tipo 815 in Tipo 815s, vendar čas dirkalnemu športu ni bil naklonjen. Izbruh druge svetovne vojne je onemogočil organizacijo večjih dirk, večina največjih imen avtomobilske industrije pa je bila tedaj tako ali tako vpeta predvsem v izdelavo orožja.

Enzo Ferrari leta 1983 in simbol podjetja iz Maranella – črni konjič © AFP

Prelomno je bilo leto 1950. Ferarri je namreč na VN Monaka z novim bolidom 125 f1 presenetil tekmece. Kljub izjemnemu dirkaškemu tandemu Ascari- Villolesi pa do konca sezone ni uspel priti do zmage. Alfa Romeo je imela namreč tedaj preveliko tehnično premoč. Ascari je kljub temu moštvu prvi zmagi privozil že v letu 1951, v letih 1952 in 1954 pa je za Ferarri osvojil prva naslova prvaka v kraljevskem razredu motošporta. Ker se je ob tem Alfa Romeo leta 1951 dokončno umaknila iz dirkanja, je bil Ferrari v očeh Tifossov dolgo časa razumljen kot rušilec italijanske avtomobilske tradicije. In zelo veliko energije je bilo potrebne, da je italijanska javnost stopila na njegovo stran.

Šestdeseta leta so se za Scuderio Ferarri začela spodbudno. Phil Hill je leta 1961 osvojil naslov svetovnega prvaka, odlično pa je vozil tudi Lorenzo Bandini. Kljub temu pa se je razvoj dirkalnika zaradi zmanjševanja sredstev začel postopno upočasnjevati. Ker je Ferrari precej denarja vložil v povečanje proizvodnje športnih avtomobilov in v druga dirkaška tekmovanja, se je Scuderia Ferrari v prvenstvu formule 1 znašla v prvi veliki krizi. Leta 1974 pa se je Ferrari odločil, da bo ukinil tekmovanje svojega moštva v vseh drugih serijah in da bo vsa sredstva namenil sodelovanju v formuli 1.

Sedemdeseta leta sta v italijanskem moštvu zaznamovala Niki Lauda in Gilles Villeneuve. Lauda je v svoji prvi sezoni pri Ferarriju prišel do dveh zmag in do skupno četrtega mesta, leta 1975 pa do prvega naslova svetovnega prvaka. V sezoni 1976 je kljub petim zmagam zaradi hude nesreče na Nürburgringu izgubil možnost, da bi postal prvak, v sezoni 1977 pa se je s Ferarrijem znova povzpel na tron prvega dirkača. Ob koncu desetletja je Ferarrijevo čast reševal Villeneuve, ki sicer ni nikdar postal svetovni prvak, je pa Ferarriju kljub temu leta 1978 zagotovil naslov prvaka med konstruktorji.

Leta 1998 so ob stoletnici rojstva Enza Ferrarija izdali serijo znamk z njegovimi dirkalniki. © AFP

Tretje obdobje: Postopen umik velikega el Commendatoreja in razvoj Scuderie Ferarri po njegovi smrti
V začetnem obdobju, ko se je Scuderia Ferrari po odhodu izpod okrilja Alfe Romeo počasi spet postavljala na noge, je bil Enzo Ferrari izjemno angažiran. S svojimi dirkači in mehaniki je preživel dneve in noči. Nič, kar je bilo povezano z njegovim moštvom, ni moglo mimo njega. Sčasoma pa se je iz velikega vodje spremenil v sivo eminenco. V avtoriteto, ki je vladala iz ozadja. Dirk se ni udeleževal, je pa od svojega moštva zahteval, naj ga pred dirkami in po njih obvešča o vseh podrobnostih.

Ko je Ferarri leta 1988 umrl, je večinski lastnik Scuderie Ferarri postal Fiat, Enzov sin Piero Ferarri pa je v last dobil preostalih deset odstotkov podjetja. Teden dni po njegovi smrti sta Gerhard Berger in Michele Arboreto na dirki za VN Italije v Monzi s Ferarrijevima bolidoma zasedla prvo in drugo mesto. Scuderia Ferarri je po mojstrovi smrti zabredla v velike težave. Kljub sijajnemu Alainu Prostu , ki je na mestu prvega voznika moštva za dve leti nasledil Gerharda Bergerja, vodstvu moštva ni uspelo sestaviti ekipe, ki bi lahko zmagala v svetovnem prvenstvu.

Trenutna zasedba ekipe formule 1 Scuderia Ferrari

Šef moštva: Stefano Dominicali Tehnični direktor: Aldo Costa, Dirkača: Kimi Räikkönen in Filipe Massa Testna voznika: Luca Badoer, Marc Gene

Začetek preobrata je bil prihod Jeana Tota leta 1993 in podpis pogodbe z Michaelom Schumacherjem in Rossom Brownom leta 1996. Moštvo, ki ga je leta 1937 Enzo Ferarri dvignil iz pepela, v 21. stoletju spada med dominantna moštva formule 1. Z Michaelom Schumacherjem je v sezonah od 2000 do 2005 osvojilo pet zaporednih naslovov prvaka in tako postavilo nov mejnik v formuli 1. Sledil je rahel padec forme in dva naslova prvaka za Renault, v aktualni sezoni pa Scuderia Ferarri brani vnovično pozicijo prvega moštva in naslov, ki ji ga je tako na dirkaški kot na moštveni ravni leta 2007 privozila dvojica Kimi Räikkönen - Felipe Massa .