Predsednik Fie, Max Mosley, grozi, da bosta formulo 1 zapustili vsaj še dve moštvi. Je situacija res tako kritična? Ali pa se je po odhodu Honde le tresla gora in se bo rodila miš?
|
McLaren Mercedes
|
Proračun: 315 mil. evrov
Glavna pokrovitelja: Vodafone, Johnnie Walker
Ogroženost:
nična – finančno trdno, ugodna sponzorstva, naslov prvaka med dirkači, morebiten
umik Mercedesa ne bi bil usoden.
|
Po novinarski konferenci, na kateri je predsednik in izvršni direktor Honde
Takeo Fukui
povedal, da se podjetje za nedoločen čas umika iz formule 1, so
najbolj senzionalistični mediji napovedali pravo kataklizmo in eksodus moštev formule 1. Na prve
strani so v odebeljenih črkah podali mnenje
Maxa Mosleyja
, ki je opozoril na odločno previsoke stroške, zavoljo katerih lahko
kraljevski razred motošporta v bodoče celo propade. Svojo skrb je Anglež podal v značilnem slogu:
"Vse informacije, ki jih imam, so sicer osnovane na govoricah in špekulacijah, prepričan pa
sem, da bi lahko Hondi v zelo kratkem času sledilo še eno ali celo dve moštvi, če se ne bomo
nemudoma lotili klestenja stroškov."
|
Ferrari
|
Proračun: 259 mil. evrov
Glavna pokrovitelja: Marlboro, Fiat
Ogroženost:
nična – finančno trdno, zadnji s tobačnim sponzorjem, najstarejše moštvo, naslov
prvaka med moštvi.
|
Možnosti eksodusa moštev iz formule 1 – kljub veliki skrbi prvega moža Fie – v resnici
vendarle ni. Če želimo razumeti, čemu je temu tako, moramo razumeti, kaj za proizvajalce
avtomobilov pomeni 200 milijonov evrov (kolikor v povprečju znaša letni proračun moštva), kakšen
interes imajo za obstoj v formuli 1 in ne nazadnje tudi kakšen interes imata
Fia
in Max Mosley v vnetem zagovarjanju zniževanja stroškov. Dobro analizo
ogroženosti posameznih moštev je izdelal angleški časnik Times (njihove ugotovitve lahko razberete
iz stranskih okvirčkov). Očitno je, da so ta hip najbolj stabilna tista moštva, ki so v zadnjih
letih dosegala najboljše rezultate ter imajo v času finančne krize pokrovitelje, ki ne bodo pod
tolikšnim udarom recesije.
|
Takeo Fukui je v petek z obžalovanjem sporočil, da se Honda nemudoma umika. ©
EPA
|
|
|
BMW Sauber
|
Proračun: 298 mil. evrov
Glavna pokrovitelja: Petronas, Intel
Ogroženost:
minimalna – prva zmaga motiv za nove pokrovitelje, negotova prihodnost prodaje
BMW-jev v ZDA, morebiten umik Credit Suisse.
|
Kaj za mastadonta, kot je Honda, pomeni 382 milijonov evrov – kolikor je podjetje to leto
namenilo svojemu moštvu v formuli 1 – lahko razumemo, če vemo, s kolikšnim premoženjem podjetje
razpolaga. Morda je dovolj indikativen podatek, da je Honda v letošnjem drugem četrtletju prodala
935.000 vozil in zaslužila 24 milijard evrov, od česar je bil čisti dobiček višji od milijarde
evrov. Podjetje zaradi svoje dirkaške dejavnosti gotovo ni obubožalo ali ogrozilo svoje finančne
baze. V ozadju Fukuijeve odločitve je najverjetneje precejšen pritisk, ki ga je zaradi zelo slabih
rezultatov na upravo sprožila japonska industrija. V treh letih, odkar ima Honda v formuli 1 povsem
svoje moštvo, je njihov voznik na najvišjo stopničko stopil le enkrat. V konstruktorskem tekmovanju
pa so iz sezone v sezono dosegali slabše uvrstitve. V obdobju zadnjih petih sezon je Honda v moštvo
formule 1 vložila 1,16 milijarde evrov. Poudariti je še potrebno, da so bili kot edino moštvo brez
glavnega pokrovitelja in je večino proračuna prispeval prav avtomobilski gigant.
|
Renault
|
Proračun: 235 mil. evrov
Glavni pokrovitelj: ING
Ogroženost:
srednja – predanost Renaulta formuli 1 je bila vselej vprašljiva, glavni sponzor
bi se lahko hitro znašel v finančni krizi.
|
Razloge za sodelovanje v formuli 1 je po Hondini novinarski konferenci nazorno razčlenil
Klaus Draeger
, član izvršilnega odbora
BMW
.
"Ni ga boljšega načina, da bi ljudem predočili filozofijo našega podjetja, kot prav formula 1.
Rekel bi, da smo zaradi udejstvovanja v tem športu mnogo učinkovitejši, kar zadeva razvoj in
uvajanje novih tehnologij v našo proizvodno linijo. S Petrom Sauberjem smo sestavili učinkovito in
kompaktno moštvo, usmerjeno k visokim ciljem. In izkazalo se je, da so bile 'cost-benefit' analize,
ki smo jih naredili pred dvema letoma in pol, natančne!"
|
Williams Toyota
|
Proračun: 105 mil. evrov
Glavna pokrovitelja: AT&T, RBS
Ogroženost:
visoka – eno od treh najstarejših moštev, zadnje desetletje brez uspehov, finančna
izguba že leta 2007, finančni sponzorji niso pravi za to obdobje.
|
Podobno so se odzvali tudi pri
Marcedes-Benzu
.
Norbert Haug
je poudaril celo, da jih finančna kriza nikakor ne ovira.
"Naš program v formuli 1 ima izjemno trdne temelje. Večji del sredstev zberemo prek
sponzorjev."
Ob tem Haug le priznava, da bo bržčas potrebno v roku dveh let za finančno
stabilnost formule 1 stroške znižati za 50 odstotkov. Tudi pri
Toyoti
in
Renaultu
so se odzvali na Mosleyjeve namige in zagotovili, da bodo v formuli 1
ostali. Čeprav iz Torina še ni prišel odziv, pa gre pričakovati podobno držo tudi pri
Ferrariju
.
|
Norbert Haug zatrjuje, da ima program McLaren Mercedesa trdne temelje. ©
EPA
|
|
|
Toyota
|
Proračun: 310 mil. evrov
Glavna pokrovitelja: Panasonic, Denso
Ogroženost:
srednja – odločeni, da ostanejo, koncern veliko vlaga, rezultatov pa ni, težave na
avtomobilskem trgu v ZDA.
|
Vendarle pa so zaskrbljujoči podatki iz druge polovice tega leta. Prodaja vozil BMW je samo
v novembru padla za 25,4 odstotka, isto se je zgodilo tudi Mercedes-Benzu (25,2-odstoten padec v
novembru). Pada tudi vrednost delnic največjih avtomobilskih proizvajalcev: BMW-ju za 2,6 odstotka,
Daimlerju za 4,2 (na frankfurtski borzi), Hondi pa na tokijski za 1,9 odstotka. Toyota resnosti
krize za zdaj še ne priznava, čeprav so investicijo v izgradnjo nove tovarne v Kanadi (v vrednosti
skoraj milijarde dolarjev) za zdaj zadržali.
|
Force India Merdecedes
|
Proračun: 59 mil. evrov
Glavna pokrovitelja: Kingfisher, Reliance
Ogroženost:
visoka – v lastništvu milijarderja, ki je zelo neučakan z željo po uspehih, šibki
sponzorski partnerji, novo zavezništvo z Mercedesom rešitev.
|
Čeprav formula 1 v ZDA ni ne vem koliko pomembna, pa je za večino avtomobilskih gigantov
(predvsem japonskih) ameriški trg za prodajo osebnih vozil najpomembnejši. Prav v Ameriki pa je
finančna kriza najgloblja, medtem ko japonska oblast v nasprotju z ameriško in nekaterimi
evropskimi avtomobilski industriji še ni ponudila tolikšne pomoči. Četudi bi se finančna kriza
hitro umirila, naj si evropski proizvajalci ne bi opomogli najmanj do sredine leta 2010.
|
Max Mosley že nekaj mesecev svari pred finančnim zlomom formule 1. Je imel
prav? © Reuters
|
|
|
Toro Rosso
|
Proračun: 52 mil. evrov
Glavni pokrovitelj: Red Bull
Ogroženost:
visoka – zgolj hčerinsko moštvo Red Bulla, išče se kupec, glavni sponzor je močan,
prva zmaga motiv za vlaganja, motorni partner še ni znan.
|
Skoraj histeričen poziv, ki ga Max Mosley že celo jesen naslavlja na moštva, naj radikalno
znižajo stroške, lahko razumemo tudi kot "politično gesto". Mosleyju je kot predsedniku Fie v
interesu, da se v formuli 1 odnosi moči spremenijo. Če bi obveljal njegov predlog, po katerem bi se
do leta 2010 letni proračuni iz 200 milijonov evrov spustili na dobrih sedem milijonov, bi bilo
združenje moštev (Fota) precej šibkejše. Obstoječim moštvom bi se priključila nova, s čemer pa bi
se zaradi povečane heterogenosti interesov razmerje moči prevesilo v korist Fie. Vprašanje je, če
bi veliki proizvajalci, kot so
Fiat
, Marcedes Benz, BMW, Renault in Toyota, sploh želeli ostati v športu, v
vsakem primeru pa bi bil njihov glas v športu mnogo manjši, kot je zdaj.
|
Red Bull Renault
|
Proračun: 158 mil. evrov
Glavni pokrovitelj: Red Bull
Ogroženost:
minimalna – finančno najtrdnejše zasebno moštvo, v lastništvu milijarderja,
odlična promocijska dejavnost.
|
Ker sta si Fia in Fota pri iskanju rešitve vendarle blizu kot še nikoli, gre pričakovati,
da bo ideja o enotnih oziroma nizkocenovnih motorjih leta 2010 obrodila sadove. Če se bo Fia držala
zadnje obljube, da enotni motorji, katere bo bržčas izdeloval
Cosworth
, ne bodo obvezni, večje skrbi, da bi omenjeni proizvajalci zapustili
formulo 1 ni. Ker pa bodo morali motorje izdelovati pod strogimi in zelo konzervativnimi merili, pa
formula 1 ne bo več tolikšno gonilo tehnološkega napredka v avtomobilski industriji, kot je
bila do zdaj.